Citroen C4 picasso 1,6 HDi

Novi Citroenov izdelek je pomanjšana izvedba grand C4 picassoja, ki je ob prihodu navdušil z obliko in obsežno zasteklitvijo. Medtem ko sedemsedežnik s svojo velikostjo razredno izstopa in sili bližje velikim, ostaja petsedežna izpeljanka trdno zasidrana med srednjimi enoprostorci. Oblikovno pa C4 picasso ni samo za decimeter "odžagan", ampak je zaradi položnejše ukrivljenega zadka še bolj dinamičnega videza.

Zunanjost, notranjost

Malo manjša dolžina avta se na steklih pozna samo zadaj bočno. Vetrobran ostaja "panoramski", sega tako daleč nazaj, da zahteva vzdolžni pomik senčnikov. Pregleda iz vozila je celo nekaj več, saj sta stekli zadnjega para vrat še dodatno poglobljeni v pločevino. Če smo imeli vtis, da izgleda picasso z opremo SX kar malce oskubljen, je temu kriv predhodni test različice 2,0 HDi exclusive z množico dodatne, dražje opreme (dvopodročna samodejna klima, stekleno ostrešje, upravljanje menjalnika izza volana, elektronski pomočniki, navigacija ...). SX ponuja svojevrstno klimatsko napravo z ročnim upravljanjem, pa vendar omogoča dvopodročno nastavitev in tudi funkcijo odroševanja prednjega stekla. Trije enaki sedeži zadaj so dovolj razsežni za udobno sedenje, tako da na potovanjih ni potrebna razmestitev oseb glede na njihovo velikost in "mišično" maso.

Vozne lastnosti

Skrajšana karoserija in bolj dinamičen videz picassoju ne prinašata kakšnih bolj športnih voznih lastnosti. Ostaja mehko vozilo, ki skrbi za udobje potnikov tudi na slabših podlagah. Avto sicer v hitrih zavojih ostaja trdno in zanesljivo na tleh, vendar z mehko naravnanostjo podvozja ne sili voznika v kakšne besne podvige. Ker smo seveda vozilo preizkusili vsestransko, sta prav prišli izrazito športno oblikovani naslonjali prednjih sedežev. Če se ta avto z nagibanjem upira športnemu pretiravanju, se pač odkupi pri vožnji čez grbine. Kot je pri vseh različicah C4 znano, se mora voznik najprej navadit na uporabo vseh stikal, ki jih ponuja osrednji, nepomični del volana. Na primer na tempomat in omejevalec hitrosti. Glede elektronske aktivnovarnostne podpore pri Citroenu niso prav nič varčevali, saj so picassoji že v osnovi opremljeni z ESP-jem, ki deluje. Aja, marsikomu je bolj všeč prava ročna zavora namesto samodejne elektronske, ampak nad pomočjo pri speljevanju v klanec, ki je tudi vgrajena serijsko, se pa še nikoli ni nihče pritožil.

Zmogljivosti, poraba

1,6 HDi s stodesetimi konji je povsem usklajen s podvozjem za umirjene družinske prevoze in kot tak lahko predstavlja najboljšo izbiro. Je varčen in dovolj močan, da se na vrhniškem avtocestnem klancu (navzgor, da ne bo pomote) z lahkoto ujamete v radarske valove. 7,1 litra na sto povprečno nam je porabil na celotnem testu, na "avtomoto" testnem krogu pa celo pod sedem. Glede na 60-litrski rezervoar se je torej mogoče ob zmerni vožnji približati 1000-kilometrski avtonomiji. Aja, samozaporni pokrov rezervoarja za gorivo sedaj ni všeč samo lastnikom Renaultovih enoprostorcev, ampak so ga povzeli tudi pri Citroenu.

Cena, tekmeci

SX pomeni opremo, drugo od štirih po vrsti, ki naj ohranja vozilo cenovno bolj dostopno. To pri različici 1,6 HDi pomeni dobrih 23.000 evrov, ki so pri testnem avtu povečani le za kovinsko barvo. Pri opremi je sicer kaj izostalo (meglenki, ročaja spredaj), ni pa se varčevalo niti pri aktivni (ESP) niti pri pasivni varnosti (varnostne blazine in vreče, tudi kolenska za voznika ne manjka). Pri izbiri je seveda pomembna oblika, čeprav gre za stvar okusa, pri čemer menimo, da predstavlja prednost picassoja. Glede udobja in sploh voznih lastnosti je C4 picassoju 1,6 HDi najbližje scenic 1,5 dCi 105 KM. Za bolj športno uporabo enoprostorcev pa je treba pogledati po tistih trše nastavljenih med petsedežniki, kot sta na primer ford C-max in seat altea.