Ne le da Olli ne potrebuje voznika, temveč se tudi pogovarja s potniki

Minibus Olli preizkušajo v nekaterih ameriških mestih in v nemški prestolnici – za zdaj mu še ne pustijo na javne prometnice, a je tudi ta dan vse bližji.

Olli deluje na elektriko, zato ne oddaja izpušnih plinov in ne potrebuje voznika.

Olli deluje na elektriko, zato ne oddaja izpušnih plinov in ne potrebuje voznika. Foto: Srdjan Cvjetović

Gotovo je vsak od nas ob vstopu v avtobus, bodisi v mestnem ali medkrajevnem prometu, zagledal napis "Ne pogovarjaj se z voznikom med vožnjo".

Toda Olli, ekološki samovozeči avtobus z enajstimi ali dvanajstimi potniškimi mesti, želi temu narediti konec. Še več, ko smo ga videli (in slišali) v eni od razstavnih dvoran letošnjega CeBIT-a, se nismo mogli izogniti vtisu, da pri tem celo "uživa".

[video: 62198 / ]


Vse teme iz CeBIT-a:

Prišel je čas, da zamenjamo zasnovo računalnikov

Hannover znova stičišče digitalnega gospodarstva #video


Že zdaj je lep, postopoma pa bo še zanesljivejši

Nemogoče ga je spregledati že zaradi njegovega privlačnega videza, a ko spoznamo njegove (načrtovane) lastnosti, nam je lahko samo še bolj simpatičen. Deluje na elektriko, zato ne oddaja izpušnih plinov. Ne potrebuje voznika, je samovozeči – pač toliko, kolikor ta tehnologija to v tem trenutku omogoča, ne da bi bili zaskrbljeni za svojo varnost in drugih v prometu – in je skoraj vsak dan bližji doseganju tega svojega ideala. Dosega hitrosti do 20 kilometrov na uro.

ker le še ni toliko zrel, da bi ga brez zadržkov in pomislekov spustili na javne prometnice (kjer je, resnici na ljubo, marsikateri nevestni voznik večja nevarnost kot mladenič Olli), ga zadnjih nekaj mesecev preizkušajo v izoliranih testnih okoljih na obeh straneh Atlantika. Na ameriški strani so to Las Vegas, Miami in Washington, na naši celini pa je to nemška prestolnica Berlin, kjer ga v sklopu projekta nadgradnje javnega mestnega prevoza preizkušajo v sodelovanje z nemškimi državnimi železnicami.

Vsi pa si želijo, da čim prej pride dan, ko bo prišel med nas na ulice, kajti obetu slave (in drugega primata) v dirki za čim hitrejši razvoj avtonomnega vozila se je težko upreti. Ko bo prvič zapustil poligone, ga lahko sprva pričakujemo na letališčih, univerzitetnih kampusih in podobnih, deloma zaprtih okoljih.

Dirka malih proti velikim

Senzorje za zaznavo okolice je razvil Lidar, ki je sodeloval tudi z Googlom. Senzorje za zaznavo okolice je razvil Lidar, ki je sodeloval tudi z Googlom. Foto: Reuters Ollija, ki uporablja laserski sistem senzorjev Lidar, ki ga je razvil Google za svoje samovozeče avtomobile, ustvarja ameriško zagonsko podjetje Local Motors. Prav zaradi tega, ker (še) niso zveneče ime, toliko bolj želi prehiteti velika imena, ki prav tako razvijajo avtonomna vozila.

Pri tem Olliju sicer pomaga veliki IBM, povsem sami in majhni torej le niso. Ollli je prvo vozilo, ki uporablja IBM-ov kognitivni računalnik Watson za interaktivni pogovor s potniki – pravijo, da ga za zdaj še vedno najbolj zmotijo določena specifična narečja in da zdaj intenzivno delajo na tem.

Na področju razvoja samovozečih vozil so avtobusi za zdaj v prednosti pred avtomobili: francoski samovozeči avtobusi znamke Navya že vozijo po francoskem glavnem mestu, prav tako francoski minibus EZ10 pa tudi na Finskem.

Ollijeve komponente izdelujejo s 3D-tiskalnikom, podobno, kot je Local Motors razvil Strati kot prvi avtomobil, katerega deli so bili izdelani prav z 3D-tiskalnikom. Za izdelavo prvega so potrebovali dva tedna, njegovi snovalci pa imajo ambiciozne načrte proizvodnje, ki naj bi obsegala med 50 in 60 tisoč vozili letno.

Nekateri strokovnjaki ostajajo zadržani glede perspektive samovozečih avtomobilov in menijo, da jim do leta 2030 še ne bo uspelo priti na javne prometnice. Med njimi je tudi prvi mož Uberja, ki bi sicer še kako želel imeti samovozeča vozila namesto klasičnih z vozniki.

Olli ne mara hrupa in prepirov

IBM je Ollija testiral na izoliranih testnih okoljih na obeh straneh Atlantika. IBM je Ollija testiral na izoliranih testnih okoljih na obeh straneh Atlantika. Foto: Reuters Ollijev pogovor s potniki ima namen premostiti prepad, ki bi ga potniki lahko imeli, ko bi namesto voznika zagledali robota – ali nikogar. Gre za zaupanje in razvijajoči se odnos s potniki, pojasnjujejo pri IBM-u.

Toda na eno vprašanje niti na letošnjem CeBIT-u nismo uspeli dobiti odgovora: če se z Ollijem začne pogovarjati več potnikov hkrati, komu bo prisluhnil? Za zdaj je videti, da se tu obnese dokaj človeško: ob velikem hrupu in prepiranju ostane – vsaj za kratek čas – brez besed. 

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno