Prišel je čas, da zamenjamo zasnovo računalnikov

Šestdeset let stara zasnova računalniških strežnikov preprosto ne zadošča več zahtevam, potrebam in pričakovanjem današnjih (predvsem poslovnih) računalnikov. Kakšni bodo računalniki prihodnosti?

Foto: Srdjan Cvjetović

Dobrega pol stoletja se zasnova računalniških strežnikov, tistih, ki rešujejo ene izmed najpomembnejših izzivov današnjega časa, ni bistveno spremenila. Že res, da se je procesorska pomoč vedno bolj in vedno hitreje krepila, a zasnova je še naprej temeljila na procesorju in njegovi moči opravljanja čim večje količine računskih operacij.

CeBIT Foto: Srdjan Cvjetović

Omare so ostajale, le da so na enoto prostora zmogle vedno več

Tako so velike omare v velikih računalniških sobah (p)ostale simbol računalniških strežnikov. Že res, da so danes čipi, katerih velikost je primerljiva z našim nohtom, sposobni opraviti enako količino računskih operacij v časovni enoti, kot so to nekoč opravljali ogromni in energetsko potratni računalniki (ter se ob tem neprimerno manj segrevajo in kvarijo kot predhodniki), a je medtem močno zrasla naša potreba po procesorski moči. Kazalo je, da bomo obsojeni na "omare" še kar nekaj časa, če bomo želeli ohraniti korak z zadostno računalniško zmogljivostjo.

Toda kot kaže, krivulja naših zahtev zdaj že raste prehitro za zdajšnjo zasnovo računalnikov, so prepričani pri družbi Hewlett-Packard, kjer so razvili in na CeBIT pokazali povsem novo zasnovo računalnikov.

CeBIT Foto: Srdjan Cvjetović

Adijo, procesor, pozdravljen, pomnilnik!

Že na prvi pogled opazimo, da je nova zasnova računalnikov prostorsko veliko bolj smotrna kot dozdajšnje omare, a glavna razlika je v tem, da v središču ni več procesor, temveč pomnilnik. Od tod tudi ime – v angleščini je to Memory Driven Computing.

Hewlett-Packard je svoj dokaj dokončni prototip nove arhitekture prvič napovedal pred tremi meseci, na letošnjem CeBIT v Hannovru pa so ga tudi pokazali. Za zdaj sicer še vedno v izložbi, a ne dvomijo, da bo ta arhitektura omogočila zahtevne obdelave ogromnih količin podatkov, o katerih danes lahko le sanjamo.

Podatkov bo vedno več

O tem, kako zelo pomembno je spopadanje z ogromnimi količinami podatkov, govorijo nekatere ocene. Danes naj bi zgolj v enem dnevu človeštvo ustvarilo toliko podatkov, kot jih je bilo vseh skupaj do leta 2006.

Po nekaterih drugih napovedih naj bi do leta 2020 s svojimi vsakodnevnimi dejanji vsak od nas vsak dan ustvaril poldrugi gigabajt podatkov – v treh dneh kar za eno ploščo DVD.

Pri napravah, ki se bodo vedno več povezovale z internetom - do leta 2020 jih bo po ocenah analitske družbe Gartner okrog 20,8 milijarde -, bo ta količina podatkov lahko še bistveno večja. En samovozeči avtomobil bo za varno vožnjo dnevno lahko obdelal tudi do štiri tisoč gigabajtov podatkov, napovedujejo nekateri računalniški strokovnjaki.

CeBIT Foto: Srdjan Cvjetović

Neprimerljivo večja zmogljivost

Nova računalniška zasnova obljublja, da bo kos težavam, za katere za zdaj še ne znamo najti rešitve. Zdravilo proti raku, napovedovanje ter odpravljanje prometnih in logističnih zamaškov, upravljanje tveganj, tudi pred prevarami v finančnem sektorju, so le nekateri primeri.

Prav na primeru simulacije zahtevne analize finančnih tveganj so na CeBIT "HP-jevci" primerjali zmogljivost dozdajšnje šestdesetletne procesorske zasnove računalniških strežnikov z nastajajočo pomnilniško zasnovo. Kar je zdajšnjim strežnikom vzelo 113 minut, je prototip nove zasnove opravil v pičle 1,3 sekunde!

Tudi pri preostalih nalogah so časovni prihranki tudi do osemtisočkratni, zatrjujejo na razstavnem prostoru Hewlett-Packard Enterprise.  

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano