CNG – energijska sapa matere Zemlje

Zemeljski plin je najbolj čista fosilna energija iz nedrja našega planeta

Ekološka komponenta je v sodobni avtomobilski industriji postala ena izmed najpomembnejših postavk pri razvoju in načrtovanju novih modelov. Seveda, fosilna goriva smo v zadnjih sto letih ljudje zajemali z veliko žlico, njihovo energijo pa na veliko in brez slabe vesti porabljali tudi v prometu.

A količina ogljikovodikov, ki so v procesih, dolgih več milijonov let, nastajali ob razpadanju organskih snovi pod vplivom visokih temperatur globoko v zemeljski skorji, ni neomejena. Vedno bolj pereč problem pa so seveda ogromne količine do okolja in zdravja škodljivih emisijskih izpustov, ki nastajajo, ko civilizacija izkorišča energijo teh za njen obstoj tako pomembnih spojin. Samo osebni avtomobili naj bi na območju Evropske unije menda pridelali okoli 12 odstotkov vseh izpustov ogljikovega dioksida na leto.

Seveda pa pri vsem skupaj ne gre zanemariti niti ekonomske vzdržnosti, saj cene naftnih derivatov zlasti na stari celini dosegajo številke, ki so marsikomu že skoraj nedosegljive. Alternativa je tako nujna, tako za voznike kot tudi proizvajalce, ki so od njih odvisni.

Globalni energijski igralec bo tudi na cestah vse bolj prodoren

Ker za pogon vozil z motorji z notranjim izgorevanjem na srečo niso primerni samo nafta in njeni derivati, je jasno, da je predvsem zaradi bistveno večjih zalog, bolj ugodne cenovne politike (trošarine in okoljski davki) in čistejšega izgorevanja tudi v avtomobilski industriji znova vse bolj aktualen in nekoč v bencinsko-dizelsko ozadje potisnjen stari znanec, stisnjen zemeljski plin (CNG – Compressed Natural Gas).

Ta je v resnici že zdaj eden izmed najpomembnejših energijskih stebrov civilizacije, pa tudi v iskanju bolj čistih in trajnostno vzdržnih transportnih modelov predstavlja vedno bolj ekonomično in ekološko zanimivo alternativo.

Najbolj čisto fosilno gorivo!

Pri zgorevanju zemeljskega plina oziroma metana nastaja najmanj škodljivih izpustov in je torej uradno najčistejše fosilno gorivo. Glavna stranska produkta reakcije metana in kisika sta poleg sproščene energije torej ogljikov dioksid in vodna para.

Metan ima med vsemi fosilnimi gorivi tudi najbolj ugodno razmerje med številom atomov ogljika in vodika v osnovni spojin, ki je kot tako z vidika čim nižjih izpustov ogljikovega dioksida seveda zelo ugodno.

Kaj pa ekonomske prednosti CNG?

Po trenutno veljavnem evropskem cenovnem povprečju goriv naj bi vozilo s pogonom na stisnjen zemeljski plin na vsak prevoženi kilometer znižalo gorivne stroške za 60 odstotkov v primerjavi z bencinom in za 33 odstotkov v primerjavi z dizlom.

Ob tem pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da bo cenovna politika zemeljskega plina kot pogonskega goriva menda v prihodnosti veliko bolj prijazna od politike rasti cen naftnih derivatov. Evropa menda predvideva kar 60 odstotkov nižje trošarine za metan kot pogonsko gorivo.

Na zemeljski plin se tudi zaradi energetsko-proizvodnih povezav največ vozijo v Italiji in Nemčiji

Med najbolj "plinsko" osveščene države, ki se zavedajo prednosti uvedbe plina CNG kot bodočega pogonskega goriva za osebni in komercialni promet, sodijo Italija, Nemčija, Švedska, Francija in Španija. Tudi v sosednji Avstriji pa je CNG na voljo že na 63 bencinskih servisih. Zlasti v Italiji in Nemčiji je zemeljski plin oziroma metan kot pogonsko gorivo še toliko bolj prisoten, ker je aktivno podprt z domačo avtomobilsko industrijo, katere strategija obsega tudi razvoj novih modelov s pogonom na CNG in LPG. Fiat, Mercedes-Benz, Volkswagen in Opel so proizvajalci, ki imajo v svojem modelskem naboru že tovarniško prirejena osebna in lahka gospodarska vozila za pogon na metan oziroma stisnjen zemeljski plin.

Audi: Metan je energent ciklične in vzdržne ter emisijsko nevtralne mobilnosti

Metansko sintezo (projekt E-gas) pa v svoji strategiji vzdržne in emisijsko nevtralne mobilnosti, ki temelji na principu cikličnega kroženja snovi in elementov v naravi, razvija tudi Audi. V Ingolstadtu so za novega audija A3 pripravili tudi prisilno polnjen motor (1,4 TCNG) na zemeljski plin.

Kaj pa Slovenija? Potrebujemo infrastrukturo in cenejši plin!

Prvo in edino javno polnilnico, kjer lahko v svoj avtomobil napolnite zemeljski plin, smo v Sloveniji dobili šele pred dobrim letom v prestolnici. Pa še ta več kot milijon evrov vreden nujni infrastrukturni pogoj verjetno ne bi zrasel, če pomembnega ekonomsko-ekološkega koraka ne bi naredili v Ljubljanskem potniškem prometu, kjer so avtobusno floto začeli posodabljati z avtobusi na CNG – trenutno jih po Ljubljani vozi 20 –, ki so seveda polnilnico potrebovali.

Pocenitev plina in tri ali štiri dodatne polnilnice?

Po besedah magistra Jurija Jurena, direktorja področja Distribucija plina pri Energetiki Ljubljana, naj bi se metanu v prihodnosti vendarle odločneje uspelo prebiti na naše ceste, saj namerava Energetika v Ljubljani postaviti še eno polnilnico CNG-ja in že v prihodnjem mesecu tudi znižati ceno za kilogram metana kot pogonskega goriva. Energetika naj bi na območju Ljubljane postavila še eno polnilnico, v naslednjih dveh letih pa naj bi tudi drugod po Sloveniji zrasle še tri oziroma štiri polnilne postaje CNG-ja različnih distributerjev zemeljskega plina.

Magister Juren poudarja, da je plin CNG res zelo aktualen energent: "Na točilnem mestu za polnjenje osebnih vozil že vse od začetka obratovanja polnilnice opažamo naraščanje porabe CNG-ja. Še posebej pa poraba narase v poletnih mesecih, predvsem zaradi obiska turistov. Moram poudariti, da je naša polnilnica tudi pri uporabnikih vozil na CNG zunaj Slovenije že zelo prepoznavna."

CNG vs. LPG – preizkusili smo dva tovarniško pripravljena plinska modela

Na naših cestah pa se je v zadnjih letih sicer že dodobra uveljavil avtoplin oziroma utekočinjen naftni plin (LPG), ki je danes že podprt tudi z razvejano mrežo točilne infrastrukture. Prav to je tudi ključna, slovenska prednost avtoplina (LPG) v primerjavi z zemeljskim plinom (CNG). Da bi natančneje preverili, kako se oba plinska energenta LPG in CNG obneseta v praksi, smo preizkusili dva tovarniško prirejena modela – opla astro LPG in volkswagna caddyja ecofuel CNG. Preberite oba testa in preverite, kaj so ključne prednosti obeh plinov kot pogonskih derivatov, kateri se bolj splača in kako udarna je v resnici ekonomska in ekološka plat obeh. Avtomobila sta sicer cenovno primerljiva, loči pa ju nekaj ključnih "plinskih" prilagoditev, kot so: pozicija, oblika in kapaciteta plinskih ter bencinskih rezervoarjev, energijska avtonomija, prikaz in natančnost ravni energentov ter strojni elementi.

Avtonomija? Doseg je na strani LPG-ja!

Tudi zaradi drugačnih fizikalnih lastnosti obeh plinov, saj se CNG utekočini šele pri –161 stopinjah Celzija, in posledično različnega agregatnega stanja v rezervoarju, je avtonomija vozila pri LPG-ju večja.

Za približno 500-kilometrski plinski doseg je CNG caddy potreboval kar štiri jeklenke, LPG astra pa je z enim 42-litrskim toroidnim plinskim rezervoarjem brez težav presegla caddyjev plinski domet, pa še običajno velika posoda z gorivom ji je ostala, medtem ko je bil caddyjev 13-litrski rezervoar precej zasilna rešitev.

Če razmišljate o pogonu CNG, priporočamo tovarniški izdelek

Večji pritisk, kot že rečeno, zahteva močnejše in bolj sofisticirane materiale ter več prostora, kar pomeni, da je naknadna vgradnja plinske napeljave CNG več kot polovico dražja, kot če se odločite vozilo predelati na avtoplin (LPG). Če bi se torej radi vozili na zemeljski plin, se zagotovo splača razmišljati o nakupu tovarniško prirejenega modela. Bo ceneje in splošno garancijsko podprto.