Avtomobil na gorivne celice bo odslej mogoče napolniti tudi pri nas

Stvar prestiža ali vizionarski načrt?

Na spletnih straneh združenja evropskih regijskih ponudnikov vodika Hyer.eu se je na zemljevidu držav, v katerih je mogoče z gorivom oskrbeti avtomobil na gorivne celice, prvič pojavila tudi Slovenija, za povrhu pa so zraven prilepili še vabljivo sliko gorenjskega turističnega bisera Bleda. Za tem projektom stoji naše največje energijsko podjetje Petrol, ki bo v okviru črpalke v Lescah v kratkem predstavilo prvo slovensko polnilno postajo za oskrbo z vodikom.

Seveda je glavno vprašanje, na katero bo verjetno najprej pomislil vsak, ki se zanima za alternativna goriva, ali je skoraj milijon evrov vredna naložba v teh časih le stvar dragega prestiža državnega energetska velikana ali pa gre res za vizionarski načrt, ki Slovenijo vodi k vzdržni nizkoogljični mobilnosti.

Strojnega inženirja Silvana Simčiča iz Petrolovega oddelka za kakovost, okolje in varnost, ki vodi projekt vodikove polnilnice, smo zato najprej vprašali, zakaj so se sploh odločili postaviti odjemno mesto za vodik kljub dejstvu, da na slovenskem avtomobilskem trgu zaradi (pre)drage tehnologije najbrž še kar nekaj časa ne bo mogoče naročiti avtomobila na gorivne celice.

"Za tako polnilnico smo se odločili, ker gre za tehnologijo, ki je z vidika izpustov ogljikovega dioksida skoraj nična, vanjo tudi verjamemo. Pri vodiku pač, v primerjavi z raznimi alternativnimi plinskimi in biogorivi, ki še vedno puščajo ogljične odtise, izpustov ogljikovega dioksida ni. To je glavni razlog, da smo se odločili za ta projekt. Kot energetsko podjetje, ki je v Sloveniji vodilno in največje ter tako tudi soodgovorno za energetsko politiko države, smo se odločili, da gremo tudi v to smer, čeprav je res malce prestižna, a zagotovo vizionarska. Delno nas je k temu spodbudila tudi Evropa s svojimi sredstvi iz skladov, kar pomeni, da nam v konkretnem primeru ni bilo treba neposredno vlagati, saj se je ta projekt izvedel na ravni večjih partnerjev, ki so tako ali drugače povezani z vodikom."

Infrastrukturno-razvojna spodbuda je ena od nalog energijskih podjetij

Simčič meni, da je v kontekstu energetskega razvoja sveta in Evrope vsekakor velik in pomemben dosežek, da je Slovenija postavljena na zemljevid držav, v katerih se je mogoče oskrbeti z ekološko izjemno prijaznim gorivom. Priznava pa, da ta projekt za zdaj še nima resnih ekonomskih temeljev:

"Kako hitro pa se bodo stvari odvijale in kdaj bomo na cestah res videli toliko vozil, da bo polnilnica zanimiva tudi z ekonomskega stališča njihove oskrbe, torej, kdaj se bodo take polnilnice splačale, pa bo pokazal čas. Ampak tudi tovrstna infrastrukturno-razvojna spodbuda je ena od naših nalog v prostoru, v katerem delujemo."

Odprtje brez avtomobila na vodik?

Kakšno je zaradi za zdaj še (pre)drage tehnologije realno stanje glede vodika kot pogonskega goriva na evropskih cestah, pa dovolj zgovorno priča podatek, da so pri Petrolu največ težav imeli z iskanjem vozila na gorivne celice, ki bi ga na dan odprtja napolnili s slovenskim vodikom. Bo torej prva slovenska polnilnica vrata odprla brez prisotnosti sodobnega avtomobila, ki ga poganja vodik?

"Da, ravno tukaj smo naleteli na največjo težavo. Napovedane smo imeli kar štiri avtomobile. Prišel naj bi Hyundaijev model, pa Mercedes-Benzov model z Dunaja, kjer je že javna polnilnica na vodik. Ampak ker so vsa ta vozila polno angažirana, ob odprtju žal res ne bo vozila s pogonom na gorivne celice. Ampak bistvo je, da bomo predstavili mesto oskrbe in da se Slovenija postavi na zemljevid držav, ki imajo vodikove polnilnice. Ključno je torej, da pokažemo, da tehnologija obstaja, da je uporabna in da vodik ni nikakršen bav bav," nam zadevo pojasni vodja projekta Silvan Simčič.

Slovenski vodikov izvir zgrajen po priporočilih dobre prakse

V Evropi je bilo izpeljanih že kar nekaj bolj ali manj uspešnih pilotskih projektov glede vodikove infrastrukture. Po uspešnosti pa prednjači Vodikova cesta na Norveškem. Nekaj projektov s črpalkami na tekoči vodik so po Evropi zaradi varnosti in visokih stroškov celo ustavili.

Dejstvo je torej, da je zakonodaja glede gradnje tovrstnih črpalk še precej v povojih. Ker tudi v Sloveniji resnično še ni zakonodaje, ki bi zapovedovala standarde za gradnjo takih vodikovih objektov, nas je seveda zanimalo, kako je Petrolu sploh uspelo postaviti polnilnico z ustreznimi dovoljenji. Simčič pojasnjuje:

"No, tako kot v Evropi, kjer marsikje še vedno ni zakona, smo tudi mi šli po sistemu smernic dobre prakse in priporočil, ki za tako gradnjo obstajajo. In eden od ciljev projekta je, da se tudi na temelju takega objekta začne urejati ustrezna zakonodaja. Imamo zakon o gradnji bencinskih servisov, plinskih postaj, nimamo pa še zakona za vodikovo polnilnico. Gradbeni del projekta je narejen v skladu z gradbenimi standardi, ki pri nas veljajo, pri strojno-tehničnem delu pa smo sledili smernicam oziroma priporočilom dobre prakse iz Evrope."

Za varnost je dobro poskrbljeno

Dejstvo je, da je vodik precej reaktiven, ob izjemno visokem tlaku pa so morebitni pomisleki o varnosti take infrastrukture še močnejši. A inženir Simčič poudarja, da ni razlogov za skrb:

"Poudaril bi, da je vodik eden od najlažjih plinov, zato ni bojazni, da bi zastajal in v prostorih ustvarjal eksplozivne pogoje oziroma nevarne koncentracije. Pa tudi pri polnilnici delno odprtega tipa ni možnosti, da bi nastala eksplozivna koncentracija. Je pa res, da je tlak za navadnega smrtnika res verjetno nepredstavljivo visok."

Cena za kilogram slovenskega vodika še ni določena

Motorji z notranjim zgorevanjem na fosilna goriva imajo bistveno slabši izkoristek (okoli 45-odsotni) od vodikovega pogona na gorivne celice, te dosežejo celo od 60- do 70-odsotni izkoristek. S štirimi kilogrami vodika pa naj bi avtomobil prevozil od 400 do 500 kilometrov.

Kilogram vodika na javni črpalki na Dunaju stane devet evrov.

Petrolu bo vodik dobavljalo slovensko podjetje TPJ, d. o. o., (Tehnični plini Jesenice), cene za kilogram pa partnerja še nista določila, ker bo po besedah Simčiča ta polnilnica nekako omejeno javna, saj še ni opremljena z merilnimi napravami. Zaposleni na servisu bodo usposobljeni za točenje. Za polnjenje se bo treba predhodno najaviti, saj gre namreč za demo objekt, ki je že polno funkcionalen, a uporabniško še ni povsem do konca izpiljen.

Bo polnilnica dala misliti tudi slovenskim avtomobilskim zastopnikom? Za zdaj verjetno še ne.

Pri Petrolu so si želeli za promocijo polnilnice omisliti tudi manjšo floto vozil na vodik, a naleteli so na težave.

"V prvotnem načrtu smo želeli kupiti šest ali sedem vozil, ki bi jih imeli po Sloveniji vozili za namene ustrezne promocije. Prek partnerjev smo se pogovarjali smo s Hyundaijem, Toyoto, Hondo .... Ampak jih nismo mogli dobiti, ker Slovenije na vodikovem zemljevidu do zdaj pač ni bilo. Slovenija je zdaj na tem zemljevidu in s tem dejstvom v roki bomo tudi pri razgovorih s proizvajalci vozil imeli drugačno vlogo kot prej, ko smo zadevo samo napovedovali. S tega stališča pričakujemo, da bo tudi razumevanje proizvajalcev vozil večje. Treba pa se je zavedati, da je v tem kontekstu trga Slovenija pač majhna," nam zadevo o vplivu te nove črpalke na domači avtomobilski trg realno opiše Silvan Simčič.

Vodik ne bo glavna zamenjava za fosilna goriva

Ker vodik ni edini energent, ki nastopa kot alternativni vir energije, smo Simčiča povprašali tudi, kako v Petrolu gledajo na preostale zelene predstavnike, kot so metan, električna energija ...

"Klasična fosilna goriva ne bodo zamenjana samo z enim novim proizvodom, ampak bo vsak nov energent dobil pač svoj segment uporabnikov. Zato je treba gledati razvoj vsakega posebej, ne ozko, češ kateri je zadaj tisti ta pravi, da bo v celoti zamenjal nafto in njene derivate."

Silvan Simčič: Če bi lahko izbiral, bi se zagotovo odločil za vodik

Za konec Petrolovega inženirja izzovemo še z vprašanjem, katere avtomobilske ključe bi z mize vzel v tem trenutku. Električni avtomobil, priključni hibrid, avtomobil na zemeljski plin (CNG) ali avto z gorivnimi celicami?

"Definitivno bi se odločil za vodik. Ta vozila smo vozili na Norveškem. Nimam nikakršnih predsodkov zaradi varnosti, saj so rezervoarji bistveno kakovostnejši in močnejši kot bencinski. So iz posebnih jekel in zdaj tudi kompozitih materialov, zato je vsaka skrb glede varnosti odveč. Računam, da se bo v prihodnjih petih do desetih letih marsikaj spremenilo, kar zadeva vodik. To sicer še ne bo ekspanzija, množični pojav na trgu, ampak nič nenavadnega pa ne bo, če bomo na črpalki redno srečevali avto na vodik. V prihodnjih 20 letih bodo te dileme že zagotovo razčiščene."