Vrhunci Ženeve 2010

Hitreje, močneje in dražje

Hrepenenja človeškega srca se ne da ustaviti. A to zahteva čedalje višjo ceno. Šeststo in sedemsto konjev se med avtomobili najvišjega razreda ne zdi več nič posebnega in cena milijon evrov tudi ni več povsem ekskluzivna. O krizi avtomobilskega sveta zato težko govorimo, še manj o tem, da bližnjo realnost predstavljajo le majhni mestni avtomobilčki z drobnimi elektromotorji. Strast pravovernih občudovalcev in voznikov še vedno vzburjajo vsaj osemvaljni stroji s hrumečo konjušnico. In zato tudi bolj umirjeni proizvajalci, ki veliko razmišljajo o elektriki in hibridih, na vrhu svoje ponudbe ponujajo vedno zmogljivejše stroje. Pa naj gre za audija RS5 ali nov prototip toyote "celice".

Meja domišljije ni

Toda ti avtomobili velikoserijskih proizvajalcev seveda niso skrajna možnost za tiste, ki jim je vedno vsega premalo. Tem še najlažje ustrežejo dizajnerske "delavnice" kot na primer Bertone ali predelovalci, pri katerih se zdi, da ni več niti domišljijskih omejitev. Brabus tako "izdeluje" terence z dvanajstvaljnimi motorji, ki presegajo 300 km/h. Pa tudi pri Porscheju je postal model 911 premalo zmogljiv in je dobil zmogljivejšo nadgradnjo s črko S.

Ko je 300 km/h bistveno premalo

Koenigsegg je predstavil novega člana družine 400 km/h. Kje in kako bo mogoče to hitrost doseči, ni pomembno. In pri novi ageri tudi ni bistveno. Pomembneje je, da več kot 900 konjičev omogoči 13-sekundno pospeševanje do 200 km/h in ponovno ustavljanje. In še pomembneje je, da vozne lastnosti dovoljujejo 1,6 G bočnega pospeška! Okoljevarstveniki tega ne bodo doživljali, navadni smrtniki pa verjetno tudi ne, saj je za tega lepotca z davki vred potrebnih preko milijon evrov.

Ko niti najbolje ni dovolj dobro

A mnogim niti vrtoglavi pospeški, cena in lega v ovinkih niso dovolj. Vse to so le nujni, ne pa zadostni pogoji za nakup tistih, ki jim nič ni dovolj dobro ali drago. Za takšne se je na trg z enim samim modelom vrnila legendarna prestižna športna avtomobilska znamka izpred skoraj stoletja – Hispano Suiza. Ponašajo se z oblikovalsko drznimi potezami in, jasno, blizu sedemsto konjiči, naseljenimi v ultralahko konstrukcijo. V drugo skrajnost gre na primer Fornasari, ki dokazuje, da je iz enega mogočnega motorja mogoče narediti vrsto povsem različnih avtomobilov, ki jih druži le to, da so neverjetno hitri in dragi. Šesto konjičev tako rezgeta v dirkalniku, terenskem buggyju, prestižni limuzini in tudi avtomobilu, oblikovno izdelanem po vzoru jaht, vključno z izdatno uporabo lesa in z "bazenčkom na krmi".

Kaj pa ekologija?

Smešno je, da so takšni avtomobili v praksi manj škodljivi za okolje kot večina varčnih malčkov in celo hibridov. Saj jih je le za ščepec in predvsem naredijo bistveno manj kilometrov kot vozila s še tako majhno porabo in izpusti, ki se uporabljajo za vsakdanjo vožnjo v službo stotine kilometrov daleč. Predvsem pa je treba priznati, da tudi pri novih generacijah superšportnikov ekologija postaja vse pomembnejša. Tudi najzmogljivejši, najbolj potratni avtomobili imajo zdaj manj škodljivih izpustov od svojih predhodnikov.

Hibridni superšportniki

Predvsem pa tudi v segment superšportnikov prihaja elektrika. Ferrari 599 in Porsche GT3 se tako ponašata s sistemom KERS, kot ga poznamo iz dirkalnikov formule ena. Energija, sicer izgubljena pri zaviranju, se zdaj shrani in za nekaj sekund sprosti dodatnih nekaj deset kilovatov moči. Seveda tu ni v ospredju varčnost, ampak dodatno izboljšanje zmogljivosti. A v praksi se zdi, da bi to bolj kot superšportniki potrebovali motorno podhranjeni avtomobili, s katerimi je vožnja sicer varčna, a je prehitevanje smrtno nevarno. Toda pomembneje je, da se tudi pri superšportnikih razmišlja ekološko. Porsche je tako predstavil prototip 918 spyder, kjer bencinskemu osemvaljniku pomagajo trije elektromotorji.

Kakšna bo torej prihodnost?

Prihodnost bo torej, kot kaže, pripadla elektriki. Če že ne izključno pri pogonu, pa skoraj gotovo v elektroniki, ki vse bolj gospodari v avtomobilih. Glede na to, kaj lahko vidimo na prototipih, kot je na primer nov Mercedesov, in celo v nekaterih serijskih avtomobilih, se zdi čas, ko bo avtomobil vozil sam, že skoraj za naslednjim ovinkom. Avtomobili bodo tako namenjeni le še prevozu ali poziranju, vozniško veselje pa se bo verjetno preselilo le še v oddaljene kotičke planeta in na dirkališča. Glede na nekatere že obstoječe hibridne in električne dirkalnike verjetno tudi v električnem smislu.