SiolNET. Avtomoto Reportaže
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

S hondo civic Type-R iz Livolda v Poljansko dolino

2

termometer

Civica smo zapeljali po Poljanski dolini ob reki Kolpi, kjer nas je med zaprtimi in tistimi bolj odprtimi zavoji navduševal z odlično lego ...

Kolegi z uredništva so me določili, naj izberem zanimivo cesto, primerno za izlet s civicem type-R. Ker sem s hondo nekdaj dirkal, so verjetno pričakovali traso kakšne hitrostne preizkušnje, pa so se ušteli. Določil sem Poljansko dolino, vendar ne tisto, morda bolj poznano, ob reki Sori. Poljansko dolino imamo namreč tudi ob Kolpi.

Opis poti

Za začetno točko našega izleta smo izbrali Livold. Naselje leži ob glavni cesti, ki iz Ljubljane, mimo Ribnice in Kočevja vodi proti Brodu na Kolpi. Na dobrih desetih kilometrih se zvrstijo kraji Mozelj, Rajndol in Knežja lipa, sledi še spust po cesti pravega gorskega videza do Brezovice. Tu je križišče, kjer prednostna cesta zavije za 180 stopinj desno, kmalu nato pa postane nekoliko ožja. Skozi označena naselja Čeplje, Zagozdec, Jelenja vas in Podgrad ne moremo prav nikjer zgrešiti, smo pa že v osrčju Poljanske doline. Ker želimo videti reko Kolpo, moramo na izhodu iz Predgrada zaviti desno dol proti Dolu (3 km), naravnost bi sicer nadaljevali proti Staremu trgu in naprej proti Črnomlju (20 km).

Oris poti

Cesta od Livolda proti Črnomlju predstavlja eno od asfaltnih povezav, ki nas pripeljejo do reke Kolpe. Je prometno mnogo manj obremenjena od tiste bolj poznane, ki pelje proti mejnemu prehodu Petrina in naprej proti Delnicam. Je prava podeželska cesta s hitrimi ovinki. Vse od Kočevja sem se cesta izogiba Kočevskemu Rogu in tako je tudi vso pot proti Kolpi. To je področje, kjer imajo zaradi obilice divjadi roko čez lovci. Gozdovi so bogati z lesom, pohodništvo in kolesarjenje je za tiste, ki se ne bojijo srečanj z medvedi, enako velja tudi za gobarje, ki sicer niso tako številni kot na Pokljuki. Kolpa, ki označuje južni rob Poljanske doline, je na tem odseku že bolj umirjena. Na kakšen kilometer ali dva si privošči skok preko jezov, ob katerih je nekdaj ropotalo mlinsko kolesje. Poleg kopanja je zelo primerna za čolarjenje. Da se slednjega lotevajo tudi manj vešči, dokazujejo še neodprte pločevinke piva na rečnem dnu, pa ure, mobilni telefoni in podobna oprema tistih, ki so se v paniki grabili za čolne namesto za vesla.

Primerno za ...

Odsek Livold - Brezovica predstavlja hitro podeželsko cesto, na kateri je treba samo v Knežji Lipi in nato v Brezovici prestaviti v drugo prestavo. Sicer pa smo se skozi ravno prav uživaško zavite ovinke podili večinoma s tretjo in četrto prestavo. Hondi posebej na kožo pisan odsek je tik pred Brezovico, ki ima na razdalji dveh kilometrov vse značilnosti gorske ceste. Nismo se niti poizkušali upirat temu izzivu, sploh pa je izgledalo, kot da je honda kar samo obrnila in nas znova zapeljala med ograjene ovinke. In če je celotna trasa izleta za hondo type-R posladek, sta dotična dva kilomera tista jagoda na vrhu sadne kupe.

Predgrad

Grad Poljane (nekdaj Pelant) ob Predgradu je bil nekdaj prebivališče poljanskega gospostva. Omenja se v 14. stoletju, danes pa morda le domačini vedo za njegove ostanke. Predgrad je eno od slovenskih naselij, v katerih ohranjajo prangerje, nekdanje sramotilne stebre. Pa ne samo to. S kulturnimi prireditvami skrbno čuvajo etnološke posebnosti in sploh značilnosti življenja v teh krajih. Tako so letos na prangerjadi povezali tiste slovenske kraje, v katerih društva gojijo enako skrb do teh spomenikov. Vsako leto se člani kulturnega društva predstavijo med drugim tudi na tamburanju, ki ga prirejajo v sosednji obkolpski občini Kostel.

Kozice

To je razgledna točka, ki se dviga skoraj 300 metrov nad Predgradom. Prepadne stene se spuščajo proti Dolu in proti Kolpi. Ob lepem vremenu seže pogled daleč na Hrvaško. Na vrhu je postavljena antena, ki pa med dostopom ne pomaga pri orientaciji, ker makadamska cesta poteka večinoma skozi gozd. Kdor gre gor: na petih makadamskih kilometrih od Predgrada navzgor je treba v 1., 3., 4. in 5. križišču zaviti levo, le v 2. pa desno. Sicer pa pomaga Atlas Slovenije.

Dol

To je idilična vasica ob Kolpi, ki šteje le nekaj hiš. Kraj postaja turistično vedno bolj zanimiv, saj se domačini trudijo za lepši izgled in urejenost okolja. Zanimiva je ograja na mostu čez pritok Kolpe, ki je oblikovana kot ladja, cesta skozi vas je nedavno pridobila razsvetljavo, ob reki so primerna mesta za kopanje. Tu sta dva urejena prostora za kempiranje, od katerih se Muhvičev celo ponaša s prvo čistilno napravo ob Kolpi za tovrstno dejavnost. Petsto metrov navzdol je ob jezu znano gostišče Madronič, kjer že vrsto let ponujajo odlično pripravljene ribe, še en jez naprej pa je letos znova v pogonu gostišče v Kotu.

Bilpa

Od mnogih kraških izvirov, ki polnijo strugo Kolpe, je najbolj zanimiva Bilpa. Nahaja se tik ob cesti proti Fari, približno deset kilometrov od Dola. Kratek in ob deževju silno močan pritok prihaja izpod visoke stene, v kateri zija navpična, 30-metrska odprtina. V kovačiji, ki se nahaja ob rečnem bregu, si je mogoče ogledati postopke pri delovanju te nekdaj pomembne obrti.

Vsestransko zanimiva Kolpa

Celotno območje reke Kolpe je sila primerno za vse dejavnosti, ki spadajo pod turizem. Kljub schengenskim grožnjam se da zaplavati ven iz Evrope, kajaki, kanuji in gumijasti čolni se tod poleti spuščajo v pravih konvojih. Med Osilnico in Vinico je cestna povezava, primerna za kolesarje, saj je ta hip le na štirih kilometrih makadamska. To relacijo odkrivajo tudi motoristi. Z gorskimi kolesi se da med Radenci in Damljem slediti Kolpi po stezi tik ob reki. Urejeni prostori za kempiranje so že marsikoga prepričali, da se je namesto na morje, odpravil na počitnice k tej čisti reki.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin