Prva vožnja skozi predor Markovec, ki smo ga čakali 16 let (video)

Skozi vsako cev bo mogoče promet speljati tudi dvosmerno

Predor Markovec od uradnega odprtja 5. junija loči le še pridobivanje zadnjih formalnih dovoljenj, bistveno pa bo skrajšal pot med Koprom oziroma Žusterno in Izolo. Promet skozi predor bo stekel v začetku junija.

Predor je prilagojen tudi dvosmernemu prometu v eni cevi. Če bi torej v eni cevi bilo potrebno vzdrževanje ali če bi se zgodila nesreča, bi bilo mogoče ves promet speljati po drugi cevi. Vsakdanja omejitev hitrosti bo znašala sto kilometrov na uro, ob ustavljenih vozilih v odstavnih nišah pa se bo omejitev ustrezno zmanjšala.

Bo moral biti predor poleti zaradi prevelike količine prometa pogosto zaprt?

Prav zaradi namembnosti cevi za vožnjo v obe smeri je v vsaki bistveno več signalizacijske opreme. Vsako morebitno težavo v predoru bi samodejno zaznali številni senzorji, ki ga lahko samodejno v primeru požara tudi zaprejo. V tem primeru se zapreta obe cevi. Predorski cevi imata tudi zapornice, ki pa jih nadzorniki predora spuščajo še posebej previdno. Za ustrezen nadzor skrbi tudi 90 videokamer.

Med obema cevema je šest prečnikov, ki omogočajo tako prehod potnikov kot tudi večjih vozil med obema cevema. Daljši sta tudi odstavni niši. Promet se namreč iz predora izteče v krožno križišče, kjer je mogoče predvsem ob vrhuncu poletne turistične sezone pričakovati zastoje. V primeru daljših zastojev in močnejšega vetra bodo morali predor bržkone zapirati, zato bo za zdaj najverjetneje v uporabi ostala tudi zdajšnja regionalna cesta med Koprom in Izolo mimo Žusterne.

Predor se bo z varnostnimi sistemi boril tudi proti močni burji

"Predor je zelo varen projekt, ima vse varnostne sisteme, ki zagotavljajo varnost udeležencev v prometu. Predor je dobro prilagojen tudi boju z burjo, ki tukaj močno vpliva na promet. Če bo burja premočna, bo treba predor zapreti. Obe cevi imata ventilatorja, ki omogočata pretok zraka v smeri vožnje. V smeri iz Kopra nam pri tem pomaga veter, v nasprotni smeri pa morajo ventilatorji delovati precej močneje," razlaga Ulrich Zorin, vodja službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Darsu.

Zorin ob tem opozarja domačine, da je predor zanje nekaj novega. Po njegovih izkušnjah s predori Trojane in Kastelec so se tam vozniki nekaj časa v predoru ustavljali, celo obračali in podobno. "Vsi naj bodo torej pozorni na vse uvoze in izvoze ter krožna križišča. Ta so sicer že sprojektirana na tak način, da prek njih ne bi bilo mogoče v predor zapeljati po napačni strani."

Kakšne so značilnosti predora Markovec?

Hitra cesta v dvocevnem dvopasovnem predoru poteka od pečine pobočja Markovec na koprski strani do konca doline potoka Pivol na izolski strani. Dolžina desne cevi predora (smer Koper–Izola) je 2.144 metrov, dolžina leve cevi (ista smer) pa 2.174 metrov. Vozna pasova sta široka 3,50 metra, robna pasova pa 0,35 metra. Skupna širina znaša 7,70 metra.

Za potrebe obratovanja predora bo vgrajena naslednja oprema:

- oprema za videonadzor in videodetekcijo, - oprema za detekcijo vidljivosti in CO², - merilniki hitrosti zraka, - sistem za požarno javljanje in nadziranje, - javna razsvetljava (splošna in zasilna oz. varnostna razsvetljava), - prezračevalna oprema (12 ventilatorjev v levi in osem ventilatorjev v desni cevi), - sistem klica v sili, - ozvočenje predora, - radijski sistem.

Odprti ostajata vprašanji vinjetnega sistema in usode zdajšnje obalne ceste mimo Žusterne

Domačine ob končanju predora bolj kot vožnja skozi hrib Markovec razburja vprašanje, ali bodo morali za vožnjo po tem novem odseku hitre ceste Koper–Izola res kupiti vinjeto. Slovenska zakonodaja to namreč predvideva in vsaj do uradnega odprtja zakonske spremembe bržkone ni mogoče pričakovati.

Predstavniki obalnih občin so tako že obiskali ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, saj si želijo tako umika cestnega odseka iz vinjetnega sistema kakor tudi zaprtja zdajšnje obalne ceste od Kopra do Izole (mimo Žusterne) za ves motorni promet. Čeprav naj bi na ministrstvu prenos upravljanja te ceste na občinsko raven podpirali, opozarjajo na veljavno zakonodajo. Enako velja za sistem vinjet.

Gašperšič je župane tako opozoril na uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest, ki določa, da se po zgraditvi hitre ceste obstoječa državna cesta ali odsek te ceste, ki poteka vzporedno z novozgrajeno daljinsko cesto in povezuje najmanj dve središči regionalnega pomena, prekategorizira med regionalne ceste tako, da se zagotovi nepretrgana vzporedna povezava te kategorije.

Problematiko nove obalne ureditve ceste bo obravnavala tudi slovenska vlada, sestanek obalnih županov s premierjem Mirom Cerarjem pa za zdaj ni dal konkretnih rezultatov. Spremembe, ki si jih želijo domačini, so očitno neizbežno povezane s spremembo obstoječe slovenske zakonodaje.