Pretreseni tudi slovenski piloti: "Ugotoviti, kaj so doživeli na letalu, kaj bi sami storili drugače ..."

Letalska nesreča, ki se pri belem dnevu zgodi nad Evropo, še posebej osupne

Vsaka letalska nesreča vedno prisotne pozornost medijev in javnosti ter nezavedno prizadene tudi tiste spremljevalce, ki z nesrečo in žrtvami niso imeli nobene povezave. Zdi se, da je včerajšnja nesreča letalske družbe Germanwings, ko je njihov airbus A320 strmoglavil v francoskih Alpah v bližini Dignesa, Evropejce še posebej osupnila.

Še pred nekaj meseci so preiskovalci preštevali žrtve podobnega indonezijskega letala pri Borneu, toda tokrat se je nesreča zgodila sredi Evrope. Vreme je bilo lepo in povsem sprejemljivo za letenje, pripetilo se je pri dnevni svetlobi sredi dopoldneva, vpleteno pa je bilo letalo ene izmed vse bolj razširjenih nizkocenovnih družb. Ob prvih novicah se je marsikdo zdrznil in zavedel, da bi lahko na tem letalu sedel tudi sam.

"Airbus A320 je bil temelj vseh poznejših in večjih airbusov, ki stavijo na njegovo tehnologijo"

Glede na gostoto letalskega prometa ta kljub nekaterih večjim nesrečam v zadnjem letu ostaja varen. Letala so lani na 27 milijonih poletov prepeljale rekordnih 3,3 milijarde potnikov, zato so nesreče še vedno skrajno redke in še vedno velja, da ste v veliko večji nevarnosti med vožnjo po cesti do letališča kot pozneje deset tisoč metrov nad tlemi.

"Novico o nesreči sem dobil v Aucklandu na Novi Zelandiji. Nesreča letala, kot je airbus A320, zagotovo pretrese vsakogar, saj bo preiskovanje vzroka nesreče dolgotrajno. To letalo je z vsemi nadgradnjami, predvsem programske opreme, temelj za moderno in varno letalo. Vsi novejši airbusi izhajajo iz tehnologije A320," nam je z Nove Zelandije povedal slovenski kapitan Igor Vugrinec, ki danes sicer leti na največjem potniškem letalu airbus A380, v preteklosti pa je na airbusu A320 preletel kar okrog pet tisoč ur.

Tako kot letalska industrija se želijo iz nesreče kar največ naučiti tudi piloti

Piloti kajpak o vzrokih nesreče, ki so za zdaj kljub najdbi prve črne skrinjice zgolj produkt špekulacij in ugibanj, neradi govorijo. Kljub hudi nesreči se včeraj letalski promet seveda ni ustavil in marsikdo je moral, enako velja seveda tudi za potnike, že kmalu po tragični novici z juga Francije sesti na letalo in se dvigniti visoko nad oblake.

"Verjetno vsak pilot nesreče doživlja po svoje. Sam vedno poskušam ugotoviti, kaj se je zgodilo, kaj so doživljali piloti in kaj bi lahko sam storil drugače. Predvsem pa se poskušam iz takšnih tragedij naučiti, kako jih v prihodnje preprečiti," pravi Miha Brumen, še en slovenski pilot na delu v tujini, ki si je v preteklosti nabral veliko izkušenj z airbusom A320. Z njim je letel sedem let in preletel okrog tri tisoč ur.

Karkoli se je že zgodilo, je bilo najbrž nenadno in s tragičnimi posledicami

Pri ugibanju o vzrokih za nesrečo letala gre za zdaj le za špekulacije. Letalo je letelo na višini 11.500 metrov, kar je eden od višjih koridorjev za potniška letala. Ko je izgubilo signal pa komaj še na 2.100 metrov. Letalo je v osmih minutah padlo za okoli 9.500 metrov, kar pomeni, da se je spuščalo nekaj manj kot tisoč metrov na minuto.

Prav znani podatki o letu nemškega airbusa pa dejansko odpirajo največ vprašanj:

- zakaj se je letalo začelo precej hitro spuščati? - so bili pilota in potniki med spuščanjem pri zavesti? - zakaj pilota v osmih minutah nista o svojem položaju obvestila kontrole zračnega prometa? - zakaj sta se sunkovito spustila in nista zapustila uveljavljenega koridorja? - kolikšen nadzor nad letalom sta pilota sploh imela?

Hitrost letala je od začetka spuščanja do trka ostala skoraj enaka pri približno 700 kilometrov na uro. Zdi se, da je moralo do tehnične okvare ali drugih vzrokov za nastanek nesreče priti izredno hitro in nenadno, tako da sta pilota izgubila nadzor nad spuščanjem letala in da iz kateregakoli vzroka nista mogla niti komunicirati (glasovno ali prek vnaprej dogovorjene nastavitve kode) s kontrolo zračnega prometa. Je šlo za kombinacijo dekompresije in hipoksije, ki je onemogočila pilota?

Tudi očividci, ki so letalo videli tik pred strmoglavljenjem, niso poročali o poškodovanem trupu, požaru ali premajhni hitrosti. Verjetno k nesreči tudi tokrat ni botroval le en, temveč več različnih dejavnikov, združenih v nesrečno zaporedje dogodkov.