Otroci v šolskih kombijih bi morali sedeti v jahačih!

Šofer kombija jutra naredi prijetnejša

Naj to pisanje ne deluje, kot da smo starši nehvaležni za to, da vozniki šolskih kombijev vsako jutro prijazno poskrbijo za naše otroke, ko jih peljejo v šolo. Kot so mi povedali otroci bližnje šole, jih vedno nasmejani voznik Marko vsako jutro prijazno pospremi na sedeže, se jim pomaga privezati, nato pa jih tudi zabava. Jutra so tako kljub zgodnjim uram prijetnejša.

A ko gre za varnost potnikov v prometnih nesrečah, so pravila že dokaj dobro raziskana in jasno opredeljena.

Prvo pravilo pravi: "Red je vedno pas pripet!" To poje že vsak otrok in zdaj bi res moralo biti že vsakemu jasno, da v nesreči nobena zračna vreča, nobena pena, ki prevzema energijo trka, in nobena ojačitev z jeklom največje trdnosti ne morejo obvarovati potnika, če ta ni pripet z varnostnim pasom!

Zategnite, nič vam ne bo hudega!

Drugo pravilo pravi, da mora biti varnostni pas pravilno nameščen, potnika mora obdržati na pravem mestu, sicer je trud lahko tudi zaman.

Znani so primeri, ko je voznik varnostni pas zgolj pripel, ne pa tudi zategnil, zato ga je ta v nesreči zaustavil preblizu volanskega obroča, iz tega pa je z vso silo "ustrelila" vreča. Ta ga je zato poškodovala, namesto da bi mehko ublažila ubijalske sile trka.

Enako velja pri pripenjanju otroka v otroški sedež. Kako pomembno je otroka ustrezno pripeti v otroškem sedežu, je na naših Avtomoto delavnicah že večkrat prikazal strokovnjak za varnost otrok v prometu Bojan Oblak. "Zategnite, zategnite, zategnite, otroku ne bo nič hudega!" Če ne zategnete dovolj, lahko otroka v nesreči v skrajnem primeru celo vrže iz sedeža.

Otrok bi se v stolčku moral voziti, dokler mu pas ne bi segal prek ramen

A tokrat se bomo posvetili predvsem problematiki, ko otrok sedi na običajnem avtomobilskem sedežu, pripet z varnostnim pasom, a brez otroškega sedeža. Tudi v tem primeru varnostni pas ne pomaga prav dosti!

Kot je poudaril Bojan Oblak, mora namreč varnostni pas potniku legati čez ramena, da ga lahko obdrži naslonjenega na sicer varnostno ustrezno zasnovan sedež avtomobila.

Pri manjših potnikih, torej predvsem pri otrocih, pa varnostni pas lega ob vratu. "V prometni nesreči lahko to privede do zelo resnih poškodb, v hujših primerih tudi do poškodb dihalne cevi in celo do zadušitve. V več primerih se je tudi pripetilo, da je otroka vrglo vstran in je s telesom udaril v vrata ali stebriček, bilo pa je tudi nekaj primerov, ko se je otrok v spanju nagnil vstran in ga je v prometni nesreči odneslo izpod varnostnega pasu.

Otrok bi se torej moral voziti v otroškem sedežu, dokler mu običajni tritočkovni varnostni pas ne bi legal čez ramena. To je glede na statistiko nekako pri 150 centimetrih. Podatek je sicer močno odvisen od višine naslonjala in točke vpetja pasu v konkretnem avtomobilu, a glede na statistiko povprečen otrok primerno višino doseže pri dvanajstih letih, torej okrog šestega razreda.

Za dviganje otroka do ustrezne višine uporabljamo tako imenovane jahače. Na voljo so takšni, ki jih samo podložimo pod otroka, a strokovnjaki veliko bolj priporočajo tiste s stransko oporo, ki otroka v nesreči obdržijo na pravem mestu oziroma preprečijo, da bi otroka odneslo vstran.

V pomoč pri izbiri ustreznega sedeža AMZS vsako leta opravi obsežna testiranja, izsledke objavlja na tej povezavi.

Starši smo že dovolj ozaveščeni, šole očitno ne

In zdaj pridemo do problema. Na cesti sicer še vedno srečujemo tudi neodgovorne starše, ki svojim otrokom dovolijo, da se vozijo stoje med sprednjima sedežema, a večinoma smo starši že dovolj ozaveščeni, da svoje otroke vozimo ustrezno varovane v otroških sedežih.

Toda samo, ko jih vozimo sami. Ko jih prepustimo šolam, jih prepustimo v oskrbo ljudem, ki za varnost naših otrok ne poskrbijo dovolj!

Starši sicer zaupamo, da šola, ko organizira športni dan ali ekskurzijo, res najame zgolj avtobus z vgrajenimi varnostnimi pasovi. In seveda računamo na to, da učiteljica spremljevalka dejansko poskrbi, da so otroci na sedežih tudi v resnici privezani.

A na podeželju je običajno, da šola omogoči prevoz otrok v šolo. Če je otrok dovolj, z avtobusi, v manjših naseljih večinoma s kombiji.

In starši zaupamo, da šola zaposluje samo voznike, ki so dovolj usposobljeni za vožnjo ter opremljeni z dovolj modernimi in redno servisiranimi kombiji. Seveda tudi računamo, da je voznik dovolj odgovoren, da vozi samo tolikšno število potnikov, kot jih omogoča kombi. Računamo tudi na to, da otrokom ne pusti, da bi se vozili s šolsko torbo na hrbtu.

A kaj pomagata moderen kombi in odgovoren voznik, če varnostni pas otroka zaradi majhnosti preprosto ne more dovolj obvarovati?!?

Kaj storiti? Kupiti sedeže, kaj pa drugega!

Otroci bi se torej vsaj do šestega razreda morali voziti v otroških sedežih.

Seveda upamo, da v Sloveniji obstaja šolski prevoznik, ki ima v prtljažniku svojega kombija vedno dovolj jahačev, da lahko, če je treba, ustrezno privzdigne premajhnega otroka. A po naših poizvedovanjih teh primerov ni – pravzaprav ne na ministrstvu za šolstvo, ne na policiji, ne na Agenciji za varnost prometa, še prodajalci otroških sedežev ne vedo, da bi se katerakoli slovenska šola ukvarjala s to problematiko!

Kaj je treba torej storiti? No, vsekakor bo treba v novo investicijo!

Površen pogled na slovenske spletne prodajalne pokaže, da najcenejši jahači v povprečju stanejo manj kot trideset evrov. A bolj priporočamo nakup sedežev s stransko oporo, ti stanejo dobrih sto evrov.

Glede na to, da sme voznik otroke "problematične" starosti voziti samo v drugi in tretji sedežni vrsti, govorimo o nakupu šestih sedežev za klasičen devetsedežni kombi, torej o znesku, nižjem od tisoč evrov, tudi če bi plačali polno ceno.

Če bi ves znesek padel na pleča staršev, bi glede na dejstvo, da voznik šolskega kombija v enem jutru v šolo prepelje približno petindvajset šolarjev nižje stopnje, starši v najslabšem primeru plačali za največ trideset evrov višjo položnico na otroka.

Na Avtomotu se zavzemamo za dvig varnosti na naših cestah, zato seveda menimo, da je ta strošek še kako upravičen.

Preprečimo! Ne čakajmo, da se bo zgodilo!

In zakaj se problematike neustrezno varovanih otrok v šolskih kombijih še nobena organizacija ni dotaknila? Bojan Oblak pravi: "Kot mi je znano, teh nesreč v Sloveniji ni veliko. Spomnim se samo nesreč s šolskimi avtobusi."

Podatkov o nesrečah s šolskimi kombiji tudi na policiji nismo dobili.

Lani so sicer ob začetku šolskega leta posebno pozornost namenili prav prevozom v šolo in ugotovili so 241 kršitev, ko starši svojih otrok niso vozili v ustreznih zadrževalnih napravah.

Istočasno so nadzoroali tudi šolske kombije: ustavili so jih skoraj šesto, odkrili pa so 12 primerov, ko vozila niso bila ustrezno označena, 17 primerov, ko vozniki niso izpolnjevali pogojev, 13 šolskih kombijev pa ni bilo tehnično brezhibnih. Kot pravi voznik Marko: "Ja, so me že ustavili, a zanimali so se samo za tisto magnetno nalepko, tisto jutro ni šlo časovno po načrtu, pa sem jo pomotoma namestil na desno namesto na levo stran kombija."

Mateja Markl iz Sveta za preventivo na Agenciji za varnost prometa pravi, da v svojih akcijah z imenom Pasavček redno učijo pravilno uporabljati otroške sedeže in redno opozarjajo, naj se otroci dovolj časa vozijo v otroških sedežih. Pa vendar se te teme lotevajo predvsem s starši, pogovorov s šolami na temo šolskih prevozov pa ni bilo veliko. A kot pravi Marklova, imajo "starševske iniciative pogosto zelo velik pomen. Da danes šole najemajo zgolj avtobuse z varnostnimi pasovi, je prav posledica starševske pobude."

Starši se torej vprašajmo, ali se bo res moralo nekaj hudega zgoditi, da se bomo zganili. Ravnajmo preventivno in že zdaj upoštevajmo napotke strokovnjakov za prometno varnost ter poskrbimo za nakup jahačev.