O novem twingu, pozerskih fotografih in zlatem mercedesu

Mularija iz Japonske ni dala miru do dveh zjutraj ...

Ker je tole osebni zapis, pri katerih se običajno ne držim nazaj, sploh pa ne pazim na to, kako dobro ali neizpiljeno se tole bere, si pridržujem tudi pravico, da malo pojamram. S salona sem smrkajoč poročal ob podpori tiste ogabne mešanice naribanega ingverja, limoninega soka in medu. Hvala, draga.

Od svoje postelje v Mariboru sem oddaljen okroglih deset ur in preden v Ljubljani vrnem testni avtomobil, ki me je pripeljal v Ženevo (slava alhambri in njenemu odličnemu položaju za volanom), ga moram še pofotografirati. Danes bo dolg dan.

Spal slabo – gostje iz sosednjih sob, po trušču in zastavicah na hodniku sodeč, kakih deset japonskih najstnikov brez manir, so do dveh zjutraj neumorno dokazovali zvočno izolativno pomanjkljivost "knauf" sten. Nisem šel težit na hodnik. Kot mulc sem namreč vztrajal, da ne bom tisti tečen foter, ki teži ravno takrat, ko je najbolj zanimivo. Foter še nisem, tečen sem pa na skrivaj že dolgo. Ampak sem zdržal.

Pa vendar sem vesel, da sem prišel ...

In da sem v istem hotelu kot lani. V tistem iz središča francoskega Annecyja, dobrih 40 minut oddaljen od Ženeve, ki je tako brezskrbno kičast in posrečeno zanimiv, da ga ne zamenjam niti za fensi alternativo, neposredno ob sejmišču. Preprosto opremljene sobe se med seboj še zmeraj razlikujejo – tokrat sem stopil na morje, na plažo, verjetno italijansko.

Tematska usmerjenost sobice in barvna usklajenost sta brezhibni. Če se kdo spomni, lani je bilo "huje" - na stenah različnih barv pet krožnikov, enajst slik s pobožnimi in bikoborskimi motivi, na sliki nad WC-školjko pa je debel dojenček jahal soma, ki ga je božal mucek, okoli pa rožnati lokvanji. Noro.

Informacije o novem twingu tudi v Južno Ameriko

Najprej ugoditev prošnji iz Brazilije. Nekdanji Siolov fotograf, Simon Plestenjak, salon površno spremlja v tamkajšnjih medijih. Oko je vrgel tudi na splet in nikjer ni zasledil fotografije twingovega motorja. Fotografija postrežena, hkrati pa lahko delim še nekaj občutkov iz kabine malega francosko-slovenskega upa – edinega avtomobila, v katerem sem letos sedel.

Torej, "sitzprobe" v nekaj sekundah: kabina simpatična, presenetljivo prostorna, položaj za volanom po prvih občutkih in kljub le možnosti višinske prilagoditve zlahka nastavljiv. Materiali povprečno kakovostni, dizajn zelo všečen. Uporabnost na visoki ravni, zasnova odlagališč modularna. Pred prestavno ročico uporabno plitko odlagališče, ki služi kot pokrov velikemu, odstranljivemu predalu, pod njim dve držali za male plastenke in dodatno malo odlagališče. Predal pred sovoznikom odprt in zlahka dostopen. Sedeži z integriranimi vzglavniki so videti super, merilnik hitrosti retro, večina stikal prenesenih iz clia. Dostop do zadnje klopi kljub ozkim vratom zelo lahek, posrečena držala na vratih, prostora zame (1,75 m) ravno dovolj za glavo in malenkost premalo za noge. Ker je motor zadaj, je spredaj majhen prtljažnik? Ne. Prvi vtis – spodbuden, prostoren in zelo simpatičen.

Kaj ti bo draga oprema, če nimaš osnov …

Ko me prijatelji in znanci sprašujejo o tem ali onem fotoaparatu in običajno dragih objektivih, ki spadajo zraven, jih vedno povprašam tudi o znanju osnov. Na primer o kompoziciji, idejah in tako naprej. Saj ne, da pomaga. Če so sredstva, v roke pogosto brez potrebe roma vsaj pol profesionalni fotoaparat. Za rojstne dneve poslikati bo v redu, pravijo …

Tudi na avtomobilskih salonih, se mi zdi, večkrat srečam profesionalce z vprašljivim predznanjem ali znanjem nasploh. Letos je izstopal možakar s hudo dragim fotoaparatom in dvema marelama. Saj cenim trud in vzdržljivost, ampak se mi zdi, da je vseeno malce pretiraval. Sem občasno, predvsem zaradi poklicne deformacije, "pošpegal" na prenosni računalnik in preveril rezultate in bil razočaran. Kompozicija v riti in osvetlitev v stilu "fleše nabij do konca, pa da vidimo". Občutka nobenega, ostrina je pa bila, to pa …

Volvov razstavni prostor spet razred zase

Nagrada za najbolj prijeten razstavni prostor, kot običajno, roma v švedske roke. Volvu občutke dnevne sobe s stilom uspe nekako neokrnjene prenesti v brezosebno velike hale. Nekatere avtomobile zaprejo v sobice s steklenimi stenami, da ne moreš zraven, pa se ti zdi še bolj fino. Vsepovsod kavči, fotelji, majhne mizice, poleg pa tisti dve svetlolasi hostesi – mis simpatičnosti in njena prva spremljevalka. Bravo.

V Dubaju komaj čakajo zlatega mercedesa

Od okusnega k manj okusnemu. Predelovalec Carlsson je Mercedesov razred S okrasil z zlatom. Zunaj in znotraj. Saj ne vem, kaj naj rečem. V Dubaju bodo izdatni trud okraševanja z nešteto zlatimi lističi cenili.

Pri sosednjem Brabusu ti najprej primažejo klofuto s pošastnim, 700-konjskim strojem in 6x6 pogonom in v naslednjem trenutku pobožajo z verjetno najbolj okusno ohranjenim brezstrešnim starodobnikom. Zanesenjaka pomiri, da so "tunerji" odgovorni za pogosto estetsko vprašljive izdelke, sposobni tudi tako vrhunsko izpeljanih obnov.

Dvanajst "spojlerjev" na sprednjem delu? Seveda.

Pagani je poleg huayre spet pokazal lani predstavljeno zondo revolucion. Če kdo, znajo Italijani pretiravati in če komu, je ravno njim najtežje zameriti.

Čeprav vsa logika in zdrav razum na svetu pravita, da je po šest, pa čeprav majhnih "spojlerjev" na obeh straneh sprednjega dela verjetno vseeno preveč, so tam. Seksi.

Najvplivnejši možje avtomobilske industrije presenetijo vedno znova.

Ne vem, kako je prvemu možu Mercedes-Benza, Detru Zetscheju, uspelo, ampak na uradni tiskovni konferenci je povezal novorojenčka britanske kraljeve družine s prihajajočimi Mercedesovimi novostmi v letu 2014. Vseh skupaj naj bi jih bilo osem in dvomim, da bomo takšnemu prizoru še kdaj priča. Deter Zetsche, velik zaslon in na njem osem okronanih dojenčkov.

Pozornost, namenjena detajlom, je izredna – čeprav se na fotografiji ne vidi dobro – vsak dojenček ima drugačno barvo oči in drugačno barvo krone.

In ko sem že pri kronanih glavah. Dr. Ferdinand Piëch, neuradni prvi mož koncerna Volkswagen, uradno eden najmočnejših mož v avtomobilski industriji in človek, ki naj bi imel čarobni ključ, s katerim lahko odklene prav vsakega volkswagna, audija, škodo, seata, bentleyja, lamborghinija in bugattija (ne, res!), se je kar tako, brez spremstva, s svojo ženo sprehajal po sejmišču. Tega človek ne vidi vsak dan.

Honda nas s civicom type R rajca že celo večnost

Avto je videti odlično, iz tovarne prihajajo zagotovila o izrednih voznih lastnostih in vročekrvnem motorju, usmerjevalnik na zadku pa ni nič manjšega od tistih na dirkalnih različicah.

Kdor čaka na ponovno vzplamtel boj med subarujem imprezo WRX STI in mitsubishijem lancerjem evo, gleda v napačno smer.

Pozornost zanesenjaške javnosti se je medtem uspešno preselila med kombilimuzine. Megane RS, Focus ST; Astra OPC, leon cupra in drugi čakajo na veliki rdeči R.

Lamborghini našel protistrup za špansko lepotico?

Ah, da ne pozabim. Vroča Španka, tista, ki hostese običajno pospravi v kot s svojimi dolgimi nogami, bujnim oprsjem in polnimi ustnicami, letos ni bila v formi. Morda je učinkoval Lamborghinijev protistrup – po njihovem razstavnem prostoru je namreč stopala nekoliko spremenjena lepotna postava na čelu s skrivnostno temnolasko. Njen zasanjan pogled je začaral leče tisočih.

Še nekaj zanimivih ...