SiolNET. Avtomoto Promet
7,23

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Ozadje zamude pri uvajanju sekcijskega merjenja hitrosti na avtocestah

Po avtocesti le še počasi? Kdo zavira spremembe?

7,23

termometer

Zaradi nespremenjene prekrškovne zakonodaje na slovenskih avtocestah in hitrih cestah (še) ne bo sekcijskega merjenja hitrosti. Če bi zakonodajo spremenili, bi se odgovornost prenesla na lastnika vozila in celoten postopek bi se bistveno skrajšal.

Na slovenskih avtocestah in hitrih cestah merjenja povprečne hitrosti za zdaj ne bo. Na slovenskih avtocestah in hitrih cestah merjenja povprečne hitrosti za zdaj ne bo. Foto: Gregor Pavšič

"Sekcijsko merjenje neposredno vpliva na varnost in tudi umirja prometne tokove. Če vozniki peljejo z umirjenim tokom, promet teče precej bolje. Na načrtovanih odsekih bi lahko imeli manj policijskih patrulj," pravi Robert Vehovec, ki izpostavlja pozitivne učinke pilotnega merjenja hitrosti na Trojanah. "Sekcijsko merjenje neposredno vpliva na varnost in tudi umirja prometne tokove. Če vozniki peljejo z umirjenim tokom, promet teče precej bolje. Na načrtovanih odsekih bi lahko imeli manj policijskih patrulj," pravi Robert Vehovec, ki izpostavlja pozitivne učinke pilotnega merjenja hitrosti na Trojanah. Foto: DARS Prejšnji teden smo pisali, da je Dars ustavil javni razpis za nakup potrebne opreme za vzpostavitev sistema sekcijskega nadzora povprečnih hitrosti na slovenskih avtocestah. Ker pristojno ministrstvo za pravosodje še ni poenostavilo prekrškovnega postopka, je policija – ta bi sistem uporabljala in skrbela za izvrševanje kazni – od napovedanega sodelovanja odstopila. Dokler zakonodaja ostaja enaka, sekcijskega merjenja hitrosti na avtocestah ne bo.

Policijske pritožbe nad slovensko birokracijo

"Pilotni projekt je pokazal, da je ta pristop pravilen. Izkazal se je tako v tujini kot tudi pri nas. Veseli smo bili partnerskega odnosa z Darsom. Pilotni projekt: izračunali smo, koliko kadra bi potrebovali, in ta del bi pokrilo ministrstvo za notranje zadeve. Naleteli pa smo na velik problem prekrškovnega postopka, ki je po našem mnenju nekakšen unikum v Evropi. Dejansko nikjer ne poznajo tako množičnega dopisovanja, temveč le eno- ali kvečjemu dvostopenjski postopek. Policija čuti zavezo, da če take projekte prevzame, jih optimalno izkorišča. Trenutno to ni mogoče," je za Siol.net povedal Robert Vehovec iz sektorja prometne policije v Ljubljani.

Če vas po veljavni zakonodaji ujamejo na stacionarni radar, vam mora pristojni organ dokazati prekršek. Sporno ni ujeto vozilo z vidno registrsko oznako, temveč kdo sedi za volanom. Lastniku avtomobila ni treba dokazovati, da takrat avta ni vozil on, temveč mora to dokazati policija.

Predlagana rešitev neustavna in usmerjena v inkasanstvo?

Na pravosodnem ministrstvu očitke policije in AVP zavračajo. Pravijo, da je sekcijsko merjenje hitrosti že danes mogoče izvajati. Prav tako je slovenska ureditev glede subjektivne odgovornosti primerljiva z ureditvijo v tujini, na primer v Franciji ali na Danskem,

"Glede Zakona o prekrških sta policija in AVP predlagali ureditev, kot jo je Slovenija že imela, pa jo je razveljavilo Ustavno sodišče. Predlog bi namreč omogočal le absolutno objektivno odgovornost lastnika vozila, torej brez ugotavljanja subjektivne odgovornosti dejanskega voznika. Takšna ureditev bi omogočila kvečjemu lažje in hitrejše inkasantstvo glob zoper tuje pravne osebe, preventivnega učinka pa ne bi imela," očitkom odgovarjajo na pravosodnem ministrstvu.

Po njihovih besedah pravnim osebam kazenskih točk ni mogoče izrekati, dejanski storilec prekrška pa bi pod to domnevo odgovornosti lastnika vozila lahko prekrške ponavljal v nedogled.

"Podpiramo ukrepe za izboljšanje prometne varnosti, vendar pa na takšne trditve prvopoklicanih za zagotavljanje prometne varnosti ne more pristati – posebej, kadar predlagajo rešitve, ki jih je Ustavno sodišče že zavrnilo kot protiustavne," razlagajo na pravosodnem ministrstvu.

Načrtovani sektorji za merjenje povprečne hitrosti. Načrtovani sektorji za merjenje povprečne hitrosti. Foto: DARS

Velov: Policija bi lahko obdelala več kršiteljev in hitreje izvrševala kazni. To je namen kaznovanja, torej spreminjanje navad voznikov. Velov: Policija bi lahko obdelala več kršiteljev in hitreje izvrševala kazni. To je namen kaznovanja, torej spreminjanje navad voznikov.

"Odgovornost mora iti na lastnika avta. Če ne ve, kdo ga vozi, naj prijavi krajo."

"V mnogo evropskih državah je postopek zelo preprost. Pri nas se prehitro vožnjo obravnava, kot da bi bilo kaznivo dejanje. Dokazno breme je na enaki stopnji. Na drugi strani nikomur ni treba dokazovati nič, policija pa mora dokazovati, kdo je vozil, kako je vozil in podobno. Mi moramo z zakonodajo dati odgovornost na lastnika vozila. On bi pa že moral vedeti, kdo se vozi z njegovim avtomobilom. Če tega ne ve, naj na policijo prijavi krajo vozila," poudarja Igor Velov, direktor Agencije za varnost v prometu (AVP).

Ali podpirate spremembo zakonodaje in uvedbo sekcijskega merjenja povprečne hitrosti na slovenskih avtocestah in hitrih cestah?

  • Da - to bi umirilo promet in izboljšalo varnost 37,50%
  • Ne - vpliv na prometno varnost je premajhen 57,88%
  • Podpiram sektorsko merjenje hitrosti, ne pa spremembe prekrškovne zakonodaje 4,62%
Velov je skupaj z Vehovcem prav včeraj napovedal novo preventivno akcijo nadzora hitrosti na slovenskih cestah, ki bo s tako imenovanim maratonom merjenja vrhunec doživela v sredo. Take akcije sicer prinašajo rezultate, toda do sistemskih rešitev je očitno še dolga pot. Velov poudarja, da so skupaj s policijo na pravosodno ministrstvo poslali dopis in predloge za njihovo rešitev, a ministrstvo ovire vidi predvsem v ustavi.

Deset tisoč kršitev še obdelajo, petkrat več jih ne bi mogli

Danes policija ob veljavni zakonodaji kadrovsko ni sposobna obdelati take količine podatkov oziroma prekrškov, kakršno bi prineslo sekcijo merjenje hitrosti.

"Sistem do neke mere deluje. Trenutno število kršitev s stacionarnih radarjev je še obvladljivo. Dokler imamo od pet do deset tisoč kršitev na leto, to še lahko obdelamo. Če pa bi bilo teh kršitev 50 tisoč na mesec, obvladovanje sistema s to deset let staro zakonodajo ni več mogoče. V tem času je močno napredovala tudi tehnologija. Tudi v tujini so imeli podobne težave in so našli ustrezne rešitve," dodaja Vehovec.

Komentarji

29

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Dacho / 17.04.2018. ob 07:14 +6 0

    Sicer pa Velov, ti si navadni državni aparatčik! Lastniku avta pa res ni treba vedeti npr. kdo v njegovi 5-članski družini tisti trenutek vozi avto, še manj da prijavi krajo in še manj, da toži svojega družinskega člana! Ena prav hudo zabita izjava! Ravno zaradi tega in takšnih sem proti spreminjanju zakonodaje!!!

    +6 0
  • Dacho / 17.04.2018. ob 07:14 +3 0

    Policija bo pokazala da ni državno inkasanstvo takrat, ko bo zaradi slabih cest, cest, ki ne omogočajo predpisanih hitrosti, kazensko in prekrškovno tožila državo, to je DARS in Direkcijo za ceste ter tudi voznike, ki na cestah vozijo npr. 25% počasneje kot je na njih dovoljeno voziti, seveda pa tudi prehitre voznike.

    +3 0
  • bleferji / 17.04.2018. ob 09:15 +2 0

    NADALJEVANJE: Avtoceste so sedaj bolj varne, izpeljane dokaj tekoče, avtomobili - zavore, pnevmatike, dodatna varnostna oprema in signalizacija, ter spremljanje sprotnih informacije, ter obveščanje, pa so zaradi vsega tega bistveno bolj varni, tako tudi sama vožnja !!!! Torej bi bilo logično, da hitrost na AC povečajo vsaj na 150 km/h.

    +2 0
delitve: 9
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin