Torek, 17. 4. 2018, 4.00
6 let, 8 mesecev
Ozadje zamude pri uvajanju sekcijskega merjenja hitrosti na avtocestah
Po avtocesti le še počasi? Kdo zavira spremembe?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,23
29
Zaradi nespremenjene prekrškovne zakonodaje na slovenskih avtocestah in hitrih cestah (še) ne bo sekcijskega merjenja hitrosti. Če bi zakonodajo spremenili, bi se odgovornost prenesla na lastnika vozila in celoten postopek bi se bistveno skrajšal.
Na slovenskih avtocestah in hitrih cestah merjenja povprečne hitrosti za zdaj ne bo.
"Sekcijsko merjenje neposredno vpliva na varnost in tudi umirja prometne tokove. Če vozniki peljejo z umirjenim tokom, promet teče precej bolje. Na načrtovanih odsekih bi lahko imeli manj policijskih patrulj," pravi Robert Vehovec, ki izpostavlja pozitivne učinke pilotnega merjenja hitrosti na Trojanah.
Prejšnji teden smo pisali, da je Dars ustavil javni razpis za nakup potrebne opreme za vzpostavitev sistema sekcijskega nadzora povprečnih hitrosti na slovenskih avtocestah. Ker pristojno ministrstvo za pravosodje še ni poenostavilo prekrškovnega postopka, je policija – ta bi sistem uporabljala in skrbela za izvrševanje kazni – od napovedanega sodelovanja odstopila. Dokler zakonodaja ostaja enaka, sekcijskega merjenja hitrosti na avtocestah ne bo.
Policijske pritožbe nad slovensko birokracijo
"Pilotni projekt je pokazal, da je ta pristop pravilen. Izkazal se je tako v tujini kot tudi pri nas. Veseli smo bili partnerskega odnosa z Darsom. Pilotni projekt: izračunali smo, koliko kadra bi potrebovali, in ta del bi pokrilo ministrstvo za notranje zadeve. Naleteli pa smo na velik problem prekrškovnega postopka, ki je po našem mnenju nekakšen unikum v Evropi. Dejansko nikjer ne poznajo tako množičnega dopisovanja, temveč le eno- ali kvečjemu dvostopenjski postopek. Policija čuti zavezo, da če take projekte prevzame, jih optimalno izkorišča. Trenutno to ni mogoče," je za Siol.net povedal Robert Vehovec iz sektorja prometne policije v Ljubljani.
Če vas po veljavni zakonodaji ujamejo na stacionarni radar, vam mora pristojni organ dokazati prekršek. Sporno ni ujeto vozilo z vidno registrsko oznako, temveč kdo sedi za volanom. Lastniku avtomobila ni treba dokazovati, da takrat avta ni vozil on, temveč mora to dokazati policija.
Predlagana rešitev neustavna in usmerjena v inkasanstvo?
Na pravosodnem ministrstvu očitke policije in AVP zavračajo. Pravijo, da je sekcijsko merjenje hitrosti že danes mogoče izvajati. Prav tako je slovenska ureditev glede subjektivne odgovornosti primerljiva z ureditvijo v tujini, na primer v Franciji ali na Danskem,
"Glede Zakona o prekrških sta policija in AVP predlagali ureditev, kot jo je Slovenija že imela, pa jo je razveljavilo Ustavno sodišče. Predlog bi namreč omogočal le absolutno objektivno odgovornost lastnika vozila, torej brez ugotavljanja subjektivne odgovornosti dejanskega voznika. Takšna ureditev bi omogočila kvečjemu lažje in hitrejše inkasantstvo glob zoper tuje pravne osebe, preventivnega učinka pa ne bi imela," očitkom odgovarjajo na pravosodnem ministrstvu.
Po njihovih besedah pravnim osebam kazenskih točk ni mogoče izrekati, dejanski storilec prekrška pa bi pod to domnevo odgovornosti lastnika vozila lahko prekrške ponavljal v nedogled.
"Podpiramo ukrepe za izboljšanje prometne varnosti, vendar pa na takšne trditve prvopoklicanih za zagotavljanje prometne varnosti ne more pristati – posebej, kadar predlagajo rešitve, ki jih je Ustavno sodišče že zavrnilo kot protiustavne," razlagajo na pravosodnem ministrstvu.
Načrtovani sektorji za merjenje povprečne hitrosti.
Velov: Policija bi lahko obdelala več kršiteljev in hitreje izvrševala kazni. To je namen kaznovanja, torej spreminjanje navad voznikov.
"Odgovornost mora iti na lastnika avta. Če ne ve, kdo ga vozi, naj prijavi krajo."
"V mnogo evropskih državah je postopek zelo preprost. Pri nas se prehitro vožnjo obravnava, kot da bi bilo kaznivo dejanje. Dokazno breme je na enaki stopnji. Na drugi strani nikomur ni treba dokazovati nič, policija pa mora dokazovati, kdo je vozil, kako je vozil in podobno. Mi moramo z zakonodajo dati odgovornost na lastnika vozila. On bi pa že moral vedeti, kdo se vozi z njegovim avtomobilom. Če tega ne ve, naj na policijo prijavi krajo vozila," poudarja Igor Velov, direktor Agencije za varnost v prometu (AVP).
Deset tisoč kršitev še obdelajo, petkrat več jih ne bi mogli
Danes policija ob veljavni zakonodaji kadrovsko ni sposobna obdelati take količine podatkov oziroma prekrškov, kakršno bi prineslo sekcijo merjenje hitrosti.
"Sistem do neke mere deluje. Trenutno število kršitev s stacionarnih radarjev je še obvladljivo. Dokler imamo od pet do deset tisoč kršitev na leto, to še lahko obdelamo. Če pa bi bilo teh kršitev 50 tisoč na mesec, obvladovanje sistema s to deset let staro zakonodajo ni več mogoče. V tem času je močno napredovala tudi tehnologija. Tudi v tujini so imeli podobne težave in so našli ustrezne rešitve," dodaja Vehovec.
29