VN Monaka - dirka vseh dirk

Zmagati pred očmi lepotic in najbogatejših ljudi sveta …

VN Monaka je brez kančka dvoma izjemno cenjena in najbolj prestižna dirkaška trofeja med dirkači formule 1. Jasno, dirka se dobesedno pred očmi svetovnih zvezdnikov globalne estrade, športa in politike, za piko na i pa zmagovalec pokal dobi iz rok princa Alberta. Svojo težo pa k dirkaškemu motivu nedvomno doda tudi bogata tradicija in z legendami prežeta zgodovina dirke ter nedvomno tudi kulisa in konfiguracija samega dirkališča, oprostite, ulic Monte Carla. Kakorkoli, zmagati na ozkih ulicah, kjer ni prostih izletnih con oziroma so v obliki jeklenih ograj, se boriti z visokimi robniki in valovitim asfaltom, po katerem preostalih 362 dni v letu poteka povsem običajen mestni promet, in ob tem še zelo paziti na dirkaški material, ki ga ulice zares načnejo, je poseben čar in verjetno ga ni dirkača v karavani, ki si v svoji statistiki ne bi želel stopničk na VN Monaka.

Ecclestone: Monako je večen …

Dokler bo šef formule 1 Bernie Ecclestone, bo VN Monaka, kljub vsem tehničnim dejstvom sodobnega dirkanja, ki ne govorijo v prid tej preizkušnji, "zabetonirana" v koledarju, saj je angleški guru sodobne formule dobesedno zaljubljen v to dirko. Letošnja že 69. Izvedba VN Monaka to le potrjuje. Kaj šefu kraljice motošporta pomeni prestižna dirka po zavitih ulicah kneževine na Azurni obali, pa pove tudi izjava, ki naj bi jo v čast dirki vseh dirk namenil Ecclestone: "Vse dirke so zamenljive, le Monako ostaja večen …"

Prvi zmagovalec Williams v bugattiju s poprečno hitrostjo 80,194 km/h

Zgodovina dirkanja v Monte Carlu sega v predvojno obdobje, natančneje v leto 1929, ko je prvo dirko po ulicah kneževine organiziral Antony Noghes pod pokroviteljstvom princa Louisa II. Na prvi dirki je zmagal William Grover-Williams z bugattijem type 35B, ki je z razdaljo 318 kilometrov oziroma s stotimi krogi opravil v času 3 ure 56 minut in 11 sekund. V konkurenci šestnajstih dirkalnikov je dosegel povprečno hitrost 80,194 kilometra na uro, v današnjih časih pa povprečna hitrost preseže 160 kilometrov na uro.

Motošportni kralji Monaka

Dirkač z največ zmagami na VN Monaka je eden najbolj karizmatičnih F1 dirkačev vseh časov Brazilec Ayrton Senna. Ta je med letoma 1989 in 1993 zmagal kar petkrat zapored. Med nesmrtnimi junaki Monte Carla je tudi Britanec Graham Hill, ki je petkrat dobil prestižno dirko in si tako že pred rekordom Senne prislužil naziva King of Monaco (Kralj Monaka) in Mr. Monaco (Gospod Monako). Zadnji je tudi edini dirkač, ki mu je uspelo osvojiti tako imenovano trojno krono, ki jo sestavljajo zmage na treh najznamenitejših dirkah sveta: VN Monaka, 500 milj Indianapolisa in 24 ur Le Mansa. Med junake Monaka se uvršča tud Alain Prost, ki je Francoz z največ zmagami (štirimi) na tej prestižni dirki. Prvo dirko svetovnega prvenstva F1 v Monaku je dobil Juan Manuel Fangio v Alfi Romeo.

Mestna steza

Dirkalniki v kneževini ne dosegajo najvišjih hitrosti, dirkališče pa je najkrajše v koledarju. Kljub 78 krogom (največ v koledarju) prevozijo le dobrih 260 kilometrov. Krilca bolidov so nastavljena za izkoriščanje kar največjega podtlaka, hudo pa trpijo tudi zavore. Dirkači morajo v enem krogu prestaviti 54-krat, na celi dirki kar 4.200-krat. Ključni del dirkališča je ovinek Portier, ki mu sledi najpočasnejši ovinek sezone (okoli 45 kilometrov na uro), lasnica Loews. Nekoliko običajnejše hitrosti za formulo ena dosegajo dirkači le v tunelu – s polnim plinom vozijo le 42 odstotkov kroga, najdaljše obdobje takšne vožnje pa šteje vsega 8 sekund –, prehitevanje pa je domala nemogoče, zato velja, da se dirka ponavadi odloči že v kvalifikacijah.

Šest tednov priprav, balkoni v najem …

Da za najprestižnejšo dirko v koledarju sezone F1 organizatorji pripravijo javne ceste Monte Carla in La Condamina okoli slavnega pristanišča Monaka, porabijo šest tednov, nadaljnje tri tedne pa vzame demontaža. Priprava obsega postavitev montažne tribune, 33 kilometrov dodatnih ograj, pet tisoč zaščitnih setov iz gum in kar dva hektara različnih zaslonov. Posebnost dirke so tudi razgledni balkoni, ki jih prebivalci kneževine za dirkaški konec tedna oddajajo v najem za velike vsote. Na VN Monaka so gledalci najbližje stezi, kar je tudi svojevrstna, oglušujoča posebnost te dirke.

Dirka, ki ne pozna milosti

V monaški ogradi so z razbitimi dirkalniki v preteklosti končala nekatera velika imena tega športa, njihovo čvrstost sta denimo okusila tako Ayrton Senna kot Michael Schumacher, medtem ko je Alberto Ascari leta 1955 svoj dirkalnik v pristanišču zapeljal v morje. Imel je srečo in izplaval iz razbitin, a nekako začel serijo spektakularnih nesreč, ki so se skozi leta zvrstile na legendarnem prizorišču. Leta 1967 je tako v šikani pri pristanišču v ferrariju zgorel Lorenzo Bandini, težke trenutke pa je v nesreči pri veliki hitrosti na izhodu iz tunela (1994) doživel tudi avstrijski dirkač Karl Wendlinger.

Kaj bo prinesla VN Monaka letnice 2011?

Če v Monaku velja nepisano pravilo, da je dirka odločena na kvalifikacijah, potem, po za zdaj videnem, v letošnji sezoni napoved verjetno ni tako zelo težka. A ne pozabite … V sezoni 96' je na primer Michael Schumacher osvojil najboljši štartni položaj, toda dirkalnik raztreščil v prvem krogu dirke.