Petek, 3. 7. 2026, 6.33
1 dan, 3 ure
Od trte do kozarca: ljudje, ki soustvarjajo zgodbe in vina Zlatega griča
Le uro iz Ljubljane se skriva slovenska Toskana. Večina obiskovalcev ne pozna njene najlepše zgodbe.
Vinogradi Zlatega griča v Škalcah nad Slovenskimi Konjicami so kot mehki, zeleni valovi, ki spominjajo na morsko gladino. Svetloba dneva se preliva med živahnimi vrstami trt in ustvarja podobo, ki marsikoga spominja na Toskano.
Redkokdaj pomislimo, da se je zgodba vina začela že dolgo, preden smo ga natočili v kozarec – sredi zime, na osončenem pobočju nad Slovenskimi Konjicami … Za vsako steklenico, ki zapusti vinsko klet Zlati grič v vinorodnem okolišu Škalce, stojijo ljudje, ki vino spremljajo od prvega zimskega reza do trenutka, ko ga gostje zavrtijo v kozarcih.
Pot pridelave vina ni ravna črta, ampak veriga ljudi, ki si vse leto predajajo odgovornost zanj. Od vinogradnika, ki skrbi za trte, do enologa, ki spremlja zorenje vina, sodelavcev na polnilni liniji in sommelierke, ki zgodbo vina predstavi gostu.
Nagradna igra je zaključena.
Čestitamo nagrajencema:
- Aleš Grašič
- Barbara Zimic
Rojstvo vina: vse se začne v vinogradu
Prvi člen verige je vinograd oziroma oseba, ki zanj skrbi vse leto. Pot vsakega vina se začne veliko prej, kot bi pričakovali – ne s trgatvijo, ampak z odločitvijo. Na Zlatem griču za več kot 70 hektarjev vinogradov skrbi sedem rednih in še vsaj dvakrat toliko pogodbenih delavcev. Dela v vinogradih vodi in usmerja Sandi Fideršek, ki pravi, da se zgodba pravega vinogradnika začne že pri zasaditvi, ko se odločajo, katera sorta bo na določeni legi rasla naslednjih 25, 30 ali celo 50 let.
Trgatev je vrhunec celoletnega dela v vinogradu. Pred njo je potrebnih veliko skrbno načrtovanih posegov, da v klet prispe zdravo in optimalno dozorelo grozdje, ki predstavlja najboljši potencial za vrhunsko vino.
Vsako leto se v vinogradih začne enak cikel, ki pa ga vsaka letina napiše nekoliko drugače. Konec novembra se začne zimska rez, s katero vinogradniki postavijo temelje prihodnjemu pridelku. Sledi vezanje rodnega lesa, iz katerega spomladi poženejo mladike z grozdjem. V nadaljevanju leta pridejo na vrsto zelena dela – odstranjevanje odvečnih poganjkov in skrb, da grozdje dobi dovolj sonca in zraka. Vsak poseg ima svoj namen, saj prav kakovost grozdja določa potencial prihodnjega vina.
Cilj vseh del v vinogradu je, da v klet prispe čim bolj zdravo in kakovostno grozdje, saj je to osnova vrhunskega vina. Pri tem ni nič prepuščeno naključju – od prvega reza do trgatve je vsaka odločitev premišljena in usmerjena v to, da trta rodi grozdje, ki bo v prešnici dalo najboljši mogoč izraz letnika, sorte in lege.
Zlati grič je vključen v integrirano pridelavo grozdja
Integrirana pridelava je nekakšna vmesna pot med običajnim (konvencionalnim) in ekološkim vinogradništvom. Gre za trajnosten, naravi prijazen pristop, s katerim ohranjajo ravnovesje med človekom in naravo. Vinograde obdelujejo brez insekticidov, brez mineralnih gnojil ter skrbijo za ohranjanje življenjskega prostora koristnih žuželk in drugih organizmov.
Vzgajanje vina: današnje odločitve lahko zaznamujejo desetletja
Vodja del v vinogradih opozarja, da gre za delo, ki ga obiskovalci redko vidijo: "Večina ljudi vidi predvsem vino v kozarcu ali obisk kleti. Ne vidijo pa vseh odločitev in opravil v vinogradu, ki vplivajo na končni rezultat." Ob tem poudarja, da ne gre le za skrb za trto, ampak tudi za urejenost vinogradov, ki ustvarjajo nepozabno veduto, ki jo gosti vedno znova občudujejo.
V zadnjih 20 letih se je zaradi podnebnih sprememb začetek trgatve premaknil za skoraj ves mesec prej, kar od vinogradnikov zahteva še več pozornosti pri spremljanju zrelosti grozdja.
Oblikovanje značaja: vinu moramo pustiti, da pove svojo zgodbo
Ko grozdje doseže optimalno zrelost, štafeto v celoti prevzame glavni enolog Sašo Topolšek. Kdaj nastopi ta trenutek, ni odvisno le od sorte, temveč tudi od sloga vina, ki ga želijo ustvariti. Vsako vino namreč zahteva nekoliko drugačno zrelost grozdja, zato enolog sprejme odločitev o pravem času trgatve na podlagi rednega spremljanja vinograda in analiz grozdja. Njegovo delo se tako začne že med trtami, saj morajo način nege in pridelave grozdja skozi vse leto prilagajati želenemu značaju posameznega vina.
Sašo je funkcijo glavnega enologa prevzel po svojem očetu, zato vinarstvo pozna od mladih let, a kljub temu svoje delo opisuje predvsem kot vlogo opazovalca: "Vino se rodi v vinogradu, v kleti ga le spremljamo." Po njegovih besedah je za značaj vina najpomembnejša lega – torej kombinacija tal, podnebja, mikrolege in dela ljudi. Hladen zrak s Pohorja ter velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo, značilne za Škalce, grozdju dajejo svežino in elegantno aromatiko. Posebno mesto v njegovem srcu imata renski rizling, ki ga imenuje kralj belih vin, in modri pinot, sorta, ki po njegovih besedah vinarjem ne odpušča napak.
Enolog Sašo Topolšek je tihi spremljevalec trenutka, ko se grozdje počasi spreminja v zgodbo: "Vino niso samo številke, analize in tehnologija. Vino so predvsem čustva."
"Že po zvoku stroja vem, ali bo vse v redu ali ne"
Malokdo pomisli, koliko natančnosti je potrebne, da vino varno prepotuje pot od soda do steklenice na mizi. Za to skrbi Boštjan Rožič, ki je z Zlatim gričem povezan že več kot 20 let in je v tem času spoznal prav vse faze nastajanja vina: od del v vinogradu do polnilne linije, kjer dela danes. Njegov delovnik se vedno začne dan prej, s temeljito sterilizacijo celotne linije s pomočjo posebnega parilnega stroja.
Higiena je pri polnitvi vin ključna, saj lahko že najmanjša napaka povzroči neželeno fermentacijo v steklenicah. Šele ko je vse pripravljeno, zaženejo stroje in proces steče: "Po vseh teh letih že po zvoku stroja vem, ali bo vse potekalo tako, kot mora." Pravi, da je največji izziv pravočasno usklajevanje vseh korakov pri polnitvi: "Če zmanjka ene stvari, cel proces stoji," pojasnjuje.
Dom kakovostnega vina: moderna vinska klet
Moderna, v zemljo vkopana klet se zliva s pokrajino, za kar so prejeli tudi arhitekturna priznanja. A ne gre le za na pogled lep objekt, ampak za vinsko klet, zasnovano po najsodobnejših standardih in tehnološko napredno opremljeno. Vino po ceveh iz sodov teče neposredno v polnilnico, ne da bi bilo izpostavljeno stiku z zrakom. S tem ohranjajo aromatiko in značaj vin.
Zrelost vina se pokaže v zgodbi, ki jo deli z ljudmi
Zadnja postaja na poti vina je gost – in prav vas na Zlatem griču običajno najprej sprejme ekipa, ki jo vodi Katarina Furman, sommelierka in vodja turizma. Njena naloga je, da znanje vinogradnikov in enologov prevede v jezik, ki ga lahko razume prav vsak. Pravi, da je prvi vtis obiskovalcev skoraj vedno povezan z razgledom na valovite vinograde Škalc, ki marsikoga spomnijo na Toskano.
"Ko podariš steklenico vina, ne podariš le pijače, ampak del naše krajine, delo naših ljudi in 800 let vinogradniške tradicije," pravi Furman, ki gostom svetuje, naj vino najprej pogledajo, ga povonjajo in šele nato okusijo – ter mu dovolijo, da pove svojo zgodbo: "Naša vina so prevod pokrajine v kozarec."
Zlati grič danes namreč ni le vinska klet, temveč celovita turistična destinacija, kjer lahko gostje prenočijo v vinogradniškem dvorcu iz 15. stoletja, igrajo golf med trtami ali se udeležijo poletnih dogodkov, kot sta Kino & vino ter Smeh & vino.
Doživite zgodbo Zlatega griča
Iz prve roke spoznajte, kako nastane vino in kakšna je filozofija pridelave vina na Zlatem griču. Odkrijte skrivnosti svežih arom in kompleksnih okusov skozi vodene oglede vinske kleti in različne pokušine. Osnovna vključuje pet skrbno izbranih vzorcev, ki jih spremljata lokalni sir in domači kruh, ponujajo pa tudi posebne pokušine izbranih vin najboljših letnikov ali arhivskih vin, ki vas bodo nedvomno popeljala skozi čas.
Preverite celotno ponudbo pokušin Zlatega griča.
Med obiskom kleti Katarina Furman gostom ne ponuja le vina, temveč razgled na pokrajino, spomine in zgodbe, ki se v vsakem požirku za trenutek ustavijo v času.
Od trte do nepozabnega doživetja
V enem samem kozarcu vina Zlatega griča se prepletejo zimska jutra, negotovost pred poletno nevihto, modrosti enologa, natančnost polnilca in nasmeh sommelierke. Ko boste naslednjič odprli steklenico, se boste morda spomnili, da z njo ne okušate le grozdja, temveč zgodbo ljudi, ki so ji posvetili svoje delo, in del pokrajine, iz katere prihaja.
Naročnik oglasne vsebine je Zlati grič.
