Spotkast
Petek, 3. 7. 2026, 4.00
2 tedna, 5 dni
Spotkast z Evo Cimbola
Aleksander Mežek: Največ šteje, da ostaneš pošten do sebe in do tega, kar ustvarjaš #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,99
V novi epizodi Spotkasta z Evo je gostoval Aleksander Mežek, eden najprepoznavnejših slovenskih kantavtorjev, avtor številnih uspešnic in glasbenik, ki je velik del svoje kariere ustvarjal tudi v Angliji. Njegova življenjska zgodba je skoraj filmska – od odraščanja na Gorenjskem in prvih glasbenih korakov do snemanja v tujini, sodelovanja z velikimi glasbenimi imeni, boja z rakom in ustvarjanja, ki ga spremlja že vse življenje. Pogovor ni bil le o glasbi, temveč je bil pripoved o pogumu, naključjih, vračanju domov in o človeku, ki tudi po desetletjih ustvarjanja ostaja izjemno skromen.
Aleksander Mežek je odraščal med Radovljico in Žirovnico, v času, ko so otroci večino dneva preživeli zunaj, sami ustvarjali igre ter svet spoznavali brez telefonov in računalnikov. S toplino se spominja povojnega obdobja, soseske, kjer so se ljudje poznali med seboj, in občutka skupnosti, ki ga danes pogosto pogreša. Prav to okolje ga je močno zaznamovalo in mu dalo občutek pripadnosti, h kateremu se je vračal vse življenje – tudi takrat, ko je ustvarjal na drugi strani Evrope.
Glasba je bila del njihovega doma že od otroštva. Njegovi sestri sta igrali klavir, doma so poslušali klasično glasbo, filmske melodije in takratne uspešnice. Sam je najprej pristal pri violini, a hitro ugotovil, da ga instrument ne navdušuje tako kot kitara. Kot je z nasmehom povedal v pogovoru, mu je mama jasno dala vedeti, da bo moral do kitare priti sam. Morda prav zato je bila želja po glasbi še toliko močnejša.
Aleksander Mežek je eden najprepoznavnejših slovenskih kantavtorjev, avtor številnih uspešnic in glasbenik, ki je velik del svoje kariere ustvarjal tudi v Angliji.
Naključja, ki so spremenila življenje
Prvi večji glasbeni koraki so bili vse prej kot načrtovani. Kot najstnik je prvič stopil pred mikrofon, nato pa je med počitnicami na morju spoznal skupino mladih iz Zagreba. To srečanje mu je odprlo vrata v snemalni studio, kjer je posnel svoje prve skladbe, med njimi tudi Dylanovo Blowin' in the Wind. Prav ta snemanja so postala začetek zgodbe, ki ga je kmalu po tem odpeljala v Anglijo.
Ko je dobil priložnost za odhod v Anglijo, je bil zaposlen v Metalki in pred veliko življenjsko odločitvijo. Marsikateri starš bi sina skušal zadržati doma, njegova mama pa je storila ravno nasprotno. Spodbudila ga je, naj gre in poskusi. Danes pravi, da je bila prav njena podpora ena najpomembnejših prelomnic njegovega življenja.
Anglija mu je odprla nov svet
Življenje v Angliji mu ni prineslo le glasbenih priložnosti, ampak tudi povsem drugačen pogled na svet. Ker je dobro govoril angleško, se je hitro vključil med tamkajšnje glasbenike in študente. Pogosto je pripovedoval o Sloveniji in Jugoslaviji ter ugotavljal, kako malo ljudje v tujini v resnici vedo o življenju pri nas. Anglija mu je dala širino, izkušnje in samozavest. Dom pa je kljub temu vedno ostal v Sloveniji.
"Meni popularnost ne pomeni veliko," pravi Aleksander Mežek. "Se mi zdi, da te to lahko samo obremeni v karieri."
Julija kot opravičilo
Posebno mesto v pogovoru je dobila tudi pesem Julija. Mežek je razkril, da je nastala iz zelo osebne zgodbe. Opisal jo je kot svojevrstno opravičilo ter pesem o zamujenih trenutkih, neizrečenih besedah in odnosih, ki človeka spremljajo še dolgo potem, ko se končajo. Eva je ob tem izpostavila njegovo izjemno empatijo. Sam pa je priznal, da je občutek za ljudi verjetno podedoval po mami, ki je znala poslušati brez obsojanja in razumeti tudi takrat, ko ni bilo veliko besed.
Slava ga nikoli ni zanimala
Čeprav je med ustvarjanjem v Angliji spoznal številna svetovno znana glasbena imena, pravi, da ga nikoli ni zanimala slava sama po sebi. Ni si želel postati nedostopen ali pomemben zaradi prepoznavnosti. Verjame, da ljudje glasbenika ne poslušajo zato, ker je zvezda, ampak zato, ker v njegovih pesmih prepoznajo iskrenost. Prav iskrenost ostaja vrednota, ki jo postavlja pred vse drugo.
Bolezen mu je spremenila pogled na življenje
Eden najbolj osebnih trenutkov pogovora je bil povezan z boleznijo. Aleksander Mežek je odkrito spregovoril o diagnozi raka, operaciji, kemoterapiji in obsevanjih. Pravi, da ga bolezen ni toliko prestrašila, kot ga je začelo zanimati, kaj se dogaja z njegovim telesom. Želel je razumeti zdravljenje in procese, skozi katere gre človek v takšnem obdobju. Posebej se ga je dotaknila predanost zdravstvenega osebja. Njihova strokovnost, toplina in odnos do bolnikov so nanj naredili globok vtis. Ob tem je spoznal tudi, kako pomembno je sprejeti pomoč – da človek ne zmore vedno vsega sam.
"Veliko bolezenskih stvari je povezanih s tem, da si nalagamo preveč," meni Aleksander Mežek, ki okreva po uspešnem zdravljenju raka.
Glasba ga je spremljala tudi med okrevanjem
Bolezen ni ustavila njegove ustvarjalnosti. Nasprotno, v času okrevanja je spoznal mladega smučarskega skakalca, katerega zapisi so ga tako navdihnili, da je začel pripravljati novo glasbeno zgodbo. Prav ustvarjanje mu je pomagalo ohraniti stik z življenjem in pogled usmeriti naprej. Glasba zanj nikoli ni bila le poklic. Vedno je bila način razmišljanja, doživljanja sveta in iskanja smisla.
Ostati pošten do sebe
Ob koncu pogovora ni govoril o uspehu, nagradah ali karieri. Veliko pomembnejše se mu zdi nekaj drugega – da človek ostane pošten do sebe in do tega, kar ustvarja. Ne pričakuje, da se bodo vsi z njim strinjali. Želi pa, da lahko vedno mirno pogleda nazaj in ve, da je delal iskreno. Spotkast z Aleksandrom Mežkom zato ni le pogovor o glasbi. Je zgodba človeka, ki je iz naključij ustvaril priložnosti, iz bolezni novo moč in iz življenja pesmi, ki jih prepevajo različne generacije Slovencev. Morda pa prav zato njegove skladbe ostajajo brezčasne – ker niso nastajale zato, da bi sledile trendom. Nastajale so iz življenja.
