Sobota, 15. 1. 2022, 22.00
2 leti, 10 mesecev
Nekoč avantura, danes brezkompromisno v vsak ovinek
Včeraj v Avstriji: izjemna razkritja, videli jih bomo blizu Slovenije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,75
Včerajšnji prizor iz Salzburga − razkriti dirkalniki Toyote, Hyundaia in M-Sport Forda
Prihodnji teden se v Monte Carlu začenja svetovno prvenstvo v reliju, ki že aprila po lanskem spektaklu očitno spet prihaja tudi na Hrvaško. Včeraj so v Hangarju 7 v avstrijskem Salzburgu razkrili tekmovalne barve nove generacije tovarniških dirkalnikov, ki jih bo prvič v 50-letni zgodovini svetovnega prvenstva poganjal priključnohibridni pogon. Pred novo sezono vsi napovedujejo še naprej majhne razlike. Zadnja tri leta namreč v reliju ni nihče zmagal z več kot minuto prednosti.
Včeraj so v znamenitem Hangarju 7 v Salzburgu, kjer navadno kraljujejo Red Bullova starodobna letala, razkrili novo generacijo tovarniških dirkalnikov za svetovno prvenstvo v reliju. Kratico WRC je zamenjala oznaka Rally1, največjo novost pa prinaša priključnohibridni pogon. Dirkalnikom bodo sicer v primerjavi z lanskimi povečali maso in zmanjšali vpliv aerodinamike ter naprednega podvozja, bodo pa zato dobili moč dodatnega elektromotorja. Sistemska moč pogona bo znašala okrog 500 "konjev", vozniki pa bodo morali znati učinkovito regenerirati zavorno energijo in tako skrbeti za dodatno moč.
Toyota bo z yarisom rally1 branila naslov svetovnega prvaka med vozniki in proizvajalci.
Bojne barve za toyoto yaris rally1, hyundaia i20 rally1 in ford pumo rally1
V Salzburgu so včeraj svoje nove dirkalnike razgrnili pri aktualnih prvakih Toyoti (yaris rally1), njenemu glavnemu izzivalcu Hyundaiu (i20 rally1) in tudi pri M-Sport Fordu. Ti so dirkalnik izdelali na osnovi križanca pume in ne fieste kot v prejšnji generaciji dirkalnikov WRC. Vsi trije dirkalniki so v bojnih barvah še toliko bolj zanimivi kot v zamaskiranih preoblekah, kakršne so uporabljali na testiranjih.
Svetovno prvenstvo se bo konec prihodnjega tedna začelo v Monte Carlu, kjer je skupno prijavljenih enajst dirkalnikov z oznako rally1. Izjemoma bosta v konkurenci tudi aktualni svetovni prvak Sebastien Ogier (Toyota) in rekorder po naslovih svetovnega prvaka Sebastien Loeb (M-Sport Ford). Skupaj s Švedsko bosta uvodna relija dokaj specifična, in vsaj do načrtovanega tretjega relija sezone na Hrvaškem (21. do 24. april) še ne bomo dobili dokončnega razmerja moči med vodilnimi moštvi.
Izjemen dizajn in videz nove ford pume rally1. Nastal je na osnovi križanca, podobno kot pred leti že mini countryman WRC.
Po lanski slabi sezoni in slovesu vodje ekipe želi letos Hyundai nazaj na vrh.
M-Sport se s podporo Forda letos spet vrača bližje vrhu. Njihov prvi adut v prvenstvu bo Craig Breen.
Vsi še naprej pričakujejo majhne razlike
Letošnja sezona bo v ospredje postavila mnoge tehnične novosti in z njimi povezane izzive, o katerih bomo podrobneje pisali še prihodnji teden. Nesporno pa se bo še naprej nadaljevala preobrazba vrhunskega relija iz nekdanje popolne avanture v smer bistveno bolj brezkompromisnega tekmovanja, ki ga lahko delno primerjamo celo z vožnjo po dirkališčih.
Čeprav reli ohranja svojo nepredvidljivo naravo in skriva na vsaki hitrostni preizkušnji mnogo raznovrstnih ovinkov in negotovih pogojev, je razvoj priprave voznikov prinesel izjemno majhne razlike. Vsak ovinek že lahko odloča, tudi vsaka idealna linija ali zgrešena točka zaviranja oziroma vstop v ovinek. Ravno zato je dirkanje postalo tako zanimivo.
Reliji postajajo krajši, hitrosti neprimerno višje
Pogled na statistiko prvih petdeset let svetovnega prvenstva v reliju razkriva prav te razlike. V sedemdesetih letih so tekmovalci v eni sezoni odpeljali več kot štiristo hitrostnih preizkušenj, ki so bile skupno dolge tudi več kot sedem tisoč kilometrov. V osemdesetih letih se je skupno število dirkaških kilometrov zmanjšalo med šest in sedem tisoč, v devetdesetih je bila sezona dolga kvečjemu dobrih štiri tisoč kilometrov.
Nato se je obseg sezon gibal med štirimi in dobrimi pet tisočimi kilometri. Lanska sezona je bila po letu 1974 (če ne štejemo okrnjenega leta 2020 zaradi pandemije covid-19) druga najkrajša v zgodovini. Celotna delno okrnjena sezona je bila na 12 relijih dolga 3.488 kilometrov. Leta 1983 je bila sezona (brez vključenih vztrajnostnih relijev Safari in Slonokoščena obala) dolga 8.246 kilometrov.
To je spomin na reli po Mehiki leta 2018, ko smo zadnjič dobili zmagovalca z več kot minuto prednosti.
Že tri leta brez zmagovalca s prednostjo ene minute
Najbolj zgovoren podatek o spremembah je dejstvo, da v zadnjih treh sezonah nihče relija za svetovno prvenstvo ni dobil s prednostjo več kot minute. To je zadnjič uspelo Ogierju na reliji v Mehiki leta 2018.
Leta 2010 se je prvič zgodilo, da nihče relija ni dobil z enominutno prednostjo. V devetdesetih letih so najbolj zanesljive zmage prišle s prednostjo treh ali štirih minut, v osemdesetih letih niso bile izjema niti zmage s prednostjo 15 minut in več.
Aprila se svetovno prvenstvo predvidoma vrača na Hrvaško.
V petdesetih letih o zmagovalcu petkrat odločale le desetinke
Povprečna prednost zmagovalca na relijih se je leta 1995 prvič spustila pod eno minuto. Od takrat je bila povprečna prednost ene minute presegla le še štirikrat. V skrajšani predlanski sezoni je povprečna prednost zmagovalca znašala rekordno nizkih 20,7 sekunde, lani pa 27,6 sekunde. Za primerjavo, leta 1991 je znašala povprečna prednost zmagovalcev minuto in 34 sekund, leta 1981 pa skoraj deset minut.
V petdesetih letih so se reliji le petkrat odločili s prednostjo manj kot ene sekunde. Časomerilci sicer čase na hitrostnih preizkušnjah na desetinko sekunde natančno v celoti merijo šele od leta 1998 naprej. Najtesneje je bilo leta 2011, ko sta zmagovalca ločili dve desetinki sekunde. Lani je Ogier na Hrvaškem ugnal Evansa za 0,6 sekunde, in do odločitve je prišlo, dobesedno, v zadnjem ovinku relija.
Letos do zmage vendarle spet tri moštva?
Dober pokazatelj zanimivosti svetovnega prvenstva pa je razpršenost zmagovalcev. Lani je relije dobilo pet različnih voznikov, enako tudi predlani. Leta 2017 smo imeli celo sedem različnih zmagovalcev. Sredi prejšnjega desetletja so do zmag prišli kvečjemu po trije ali štirje različni vozniki na leto.
Trikrat v zgodovini je do zmage v eni sezoni prišlo kar devet različnih voznikov. Med proizvajalci je leta 1981 zmagalo še sedem različnih tovarn, pred dvajsetimi leti pa pet. V zadnjih dveh sezonah sta zmagali le dve ekipi, kar je enako kot v celotni prvi polovici prejšnjega desetletja.
