Petek, 6. 4. 2018, 5.30
6 let, 7 mesecev
Prvobitne pande so zagrizle v puščavska brezpotja Maroka
Slovenci z malim avtom na pravo avanturo #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,60
V začetku marca se je v Maroku odvijala zanimiva avtomobilska preizkušnja Panda Raid, letos že deseta po vrsti. Pravila tega tekmovanja dovoljujejo udeležbo samo modelom fiat panda in seat marbela izdelanim do leta 2003. Naj spomnimo, da je prva generacija tega malega terenskega vozila tudi prvi mali mestni avtomobil s štirikolesnim pogonom.
Dve od treh slovenskih posadk, ki so dosegle cilj v Marakešu, proslavljata uspešen zaključek tekmovanja.
Peščeni izziv v stilu Dakarja
Organizatorji so pripravili 3000 kilometrov dolgo tekmovalno traso razdeljeno na sedem etap. Posadke, ki so dnevno prevozile 300 do 450 kilometrov, so morale pokazati orientacijske sposobnosti in vozniške spretnosti med premagovanjem številnih pasti na peščenih sipinah. Znotraj etap so potekale posebne preizkušnje, kjer so morale posadke voziti z določeno povprečno hitrostjo, odstopanje pa je bilo preračunano v kazenske točke.
Poseben vozniški izziv že med potjo na štart
Našim posadkam se je pošteno sfižil načrt za pot v Španijo, kamor naj bi prispeli s trajektom iz Genove. Pa je Sredozemsko obalo prav takrat prekrila snežna odeja in poskrbela za popolno paniko na cestah in tudi trajekt je ostal v pristanišču.
Da ne bi zamudili, so morali pot nadaljevati po zasneženih cestah, nato pa med močnim deževjem in po več kot 2000 kilometrih so utrujeni in neprespani prispeli na tehnični pregled ravno še v pravem času. Da je bil to dober vzdržljivostni trening za puščavske izzive, so zadovoljno ugotavljali po prihodu domov.
Na letošnji Panda Raid so se podale tri slovenske posadke, vse so tudi uspešno pripeljale do cilja. Marko in Martin Gvardjančič sta se uvrstila na 44. mesto, Aleš Bitenc in Sašo Gulič (85) ter Peter Rogelj in Andraž Povh (89) pa so si uvrstitev pokvarili s 500 kazenskimi točkami pribitka. Spregledali so pomembno »cako« v pravilih, ki so bila zapisana samo v španskem jeziku in tako zapravili uvrstitev okoli dvajsetega mesta.
Prepričani so, da se bodo prihodnje leto z nabranimi izkušnjami borili za visoko uvrstitev. Vse tri posadke so bile posebej zadovoljne s svojo vožnjo po puščavskem pesku, saj se doslej s takšnim terenom še niso srečali. Pohvalili so tudi svoje pande, ki so na celotni poti potrebovale samo poseg na izpušnem loncu. No, tudi zračne filtre, polne puščavskega peska, so pridno menjavali, lahko pa bi še zamenjali kakšen blažilnik ali dva.
Panda prve generacije je brez težav opravila s puščavsko avanturo. Posadka Aleš Bitenc – Sašo Gulič je poleg 3.000 kilometrov po Maroku prevozila še 2.400 kilometrov za prihod na štart in povratek domov.
400 pand se je zbralo na uvodnem pregledu vozil, dokumentov in varnostne opreme.
Takole so se pande izkrcale na afriških tleh.
Aleš Bitenc na verifikaciji pred uvodno tekmovalno etapo.
Slovenska panda pred štartom ene od točnostnih preizkušenj.
Vsega hudega navajeno pando je v puščavi doletela ena sama okvara. Izpušni lonec je za osem evrov spravil v red mojster kar ob cesti.
Aleš Bitenc pravi, da so morali morda največ vzdržljivosti pokazati na poti od Ljubljane do Motrila, kjer je potekala verifikacija in tehnični pregled vozil. Prevoz s trajektom od Genove proti Španiji so namreč zaradi slabega vremena odpovedali.
Bencinska črpalka sredi peska. Kaj pa poraba goriva? 7 litrov povprečja na celotni poti sta namerili dve posadki, tista z rezervnim kolesom na strehi pa pol litra več.
Servisne ekipe so imele polne roke dela največ s tistimi motorji, ki so dihali z vplinjači.
