Po tisoč kilometrih že plus? Slovenec ne potrebuje subvencije.

Prodaja električnih avtomobilov v Sloveniji je dokaj slaba in med posameznimi modeli predvsem zelo razpršena. V prvih devetih mesecih je bil na trgu novih avtomobilov delež električnih 8,2-odstoten (3.175 vozil). To niti ni slabo, toda če bi iz te prodaje umaknili Teslo z modeloma Y in 3, bi bil tržni delež električnih avtomobilov le še 5,7-odstoten.

Uradna statistika je zabeležila 69 različnih avtomobilov in potniških kombijev, a le sedem avtomobilov je letos že dobilo več kot sto kupcev oziroma registracij.

Foto: Gašper Pirman Prvih 30 električnih avtomobilov z največ registracijami v Sloveniji

Prvi pomislek pri električnem avtomobilu je njegova nakupna maloprodajna cena. Tam, kjer je to mogoče primerjati, je električni od primerljivo opremljenega bencinskega dražji za okrog deset tisoč evrov. Pridobiti je mogoče subvencijo, ki pa ni zagotovljena in še manj samoumevna. Trgovci jo zdaj le še redko oglašujejo skupaj s svojim avtomobilom. Subvencija Eko Sklada znaša 4.500 evrov za avtomobile s ceno do 65 tisočakov, za tiste s ceno pod 35 tisočaki pa znaša subvencija 6.500 evrov. To pa že predstavlja dve tretjini cenovnega razmaka med bencinskim in električnim pogonom.

vir: Sekcija za vozila, obdobje januar–september 2022

Foto: Gregor Pavšič

Lov na mejo 35 tisočakov in višjo potencialno subvencijo Eko Sklada

Kar nekaj trgovcev je poskrbelo za to, da imajo izhodiščne različice električnih avtomobilov ceno pod mejo 35 tisoč evrov. Tak primer so peugeot e-208 in e-2008, prav tako citroen e-C4, citroen e-C4 X, seveda sta krepko pod to mejo tudi dacia spring in renault twingo. Enako velja tudi za MG ZS (34.900 evrov) in MG 4 (od 31.400 evrov).

Najočitnejši primer lovljenja meje 35 tisočakov je cupra born, za katero so v Sloveniji pripravili posebno različico "bold", ki stane natanko 34.999 evrov. Vključili so kar lep seznam opreme, 18-palčna platišča, tudi barva je v ceno že vključena. Več kot očiten je torej interes trgovcev, da avtomobile vendarle spravijo na trg.

Trgovci redko promovirajo Eko kredit s precej nižjo obrestno mero

Pri Eko Skladu je za kupce bolj (ali vsaj enako) kot subvencija zanimiv tako imenovani eko kredit, ki se ponaša z 2,8-obrestno mero. Primerjali smo mesečni obrok za omenjenega cupro borna in bencinskega volkswagna T-roc, približno deset tisoč evrov cenejši avtomobil izpod strehe istega avtomobilskega koncerna. Ta volkswagen sodi med najbolj priljubljene avtomobile v Sloveniji. Letos so jih v devetih mesecih registrirali 918 novih, bornov pa 98.  

Foto: Gregor Pavšič

Po tisoč kilometrih v mesecu električni ni več dražji

Pri bornu smo predpostavili 30 tisoč, pri T-rocu pa 20 tisoč evrov zneska za kreditiranje, ostanek do nakupne cene bi bil polog. Odplačilna doba bi bila osem let. Pri bornu bi prek Eko kredita mesečni znesek znašal okrog 350 evrov, pri cenejšem T-rocu pa bi prek Volkswagnove hišne finančne hiše za kredit (obrestna mera je 8,6-odstotna) mesečno plačali približno 290 evrov. Borna bi zaradi kreditiranja v osmih letih preplačali za 4.420, T-roca pa za 7.840 evrov.

Če odmislimo subvencije in manjšo obrestno mero pri električnem avtomobilu, torej skupni znesek v višini do skoraj osem tisoč evrov, prav tako pa nižje vzdrževalne (servisne) stroške pri elektropogonu, bi razlika v mesečnem obroku med električnim in bencinskim avtomobilom znašala 60 evrov. Ob povprečnem strošku za sto kilometrov devet evrov za bencinski in tri evre za električni avtomobil (kombinacija domačega in javnega polnjenja) bi ekonomsko "ničlo" dosegli po prvih tisoč prevoženih kilometrih v mesecu. Če bi dobili subvencijo Eko Sklada, še toliko prej.

Primerjava bencinskega in električnega modela iz istega koncerna:

* – ob večinoma domačem polnjenju

Težava več kot očitno niso le cene …

Tisoč kilometrov pa pomeni v povprečju le 33 kilometrov na dan. Kdor se vozi v službo, jih bo naredil nekajkrat toliko. Omejitev ostaja vprašanje, ali se kupec dejansko vozi toliko in ali ima dostop do domače električne vtičnice. Za prebivalce stanovanjskih blokov vsa zgoraj našteta matematika hitro odpade.

Pa tudi pri cenah je treba poudariti, da se mnogi avtomobili trenutno komaj gibljejo okrog 35 tisoč evrov in da so realne cene za mnoge modele višje. Do zdaj so najbolj priljubljene različice cupre borna stale več kot 40 tisoč evrov, kar pa je že v cenovnem rangu tesle model 3. Res je tudi, da lahko tudi cena novega klasičnega avtomobila hitro naraste na vsaj od 30 do 40 tisoč evrov.

Po letu 2025 izhodiščna cena na 25 tisočakih

Citroen bo danes z uradno predstavitvijo napovedal svoj novi električni avtomobil, ki naj bi stal okrog 25 tisoč evrov. Vsaj po letu 2025 bo to izhodiščna meja za mestni električni avtomobil. Toliko bo namreč vsaj v osnovi stal napovedani volkswagen ID.2, enako tudi renault 5, zdaj pa se tem napovedim pridružuje še Citroen. Tudi zaradi teh napovedi objektivno boljših avtomobilov po letu 2025 pa je danes na trgu električnih avtomobilov marsikdo še precej zadržan.