Zavajanje z izpusti CO2? Evropa opozarja, da napredka ni.

Od leta 2010 znotraj Evropske unije veljajo predpisi o postopnem zniževanju izpustov CO₂. Proizvajalci, ki ne izpolnjujejo norm, morajo za vsak avtomobil s previsokimi izpusti plačati kazen. Vsaj do sredine prejšnjega desetletja so bile razlike med deklariranimi izpusti, ki so bili izmerjeni v nadzorovanih razmerah oziroma laboratorjih, ter na drugi strani realnimi izpusti izjemno velike. Po aferi Dieselgate je nato leta 2017 v veljavo vstopil nov uradni sistem merjenja WLTP, ki je te razlike občutno znižal, ne pa odpravil.

Razvoj motorjev, a avtomobili so vse težji in zmogljivejši

Evropsko računsko sodišče je opravilo raziskavo, kako uspešno so novejši avtomobili v zadnjem desetletju znižali izpuste transportnega sektorja v Evropi. Ta je leta 2021 predstavljal 23 odstotkov vseh toplogrednih izpustov v EU. Za polovico izpustov transportnega sektorja pa so bili zaslužni osebni avtomobili.

Proizvajalci so v razvoj okoljsko manj spornih motorjev z notranjim zgorevanjem vložili veliko sredstev, toda pravega učinka še ni. Poročilo Evropskega računskega sodišča navaja, da so v zadnjem desetletju realni izpusti za dizelsko gnane avtomobile ostali enaki, pri bencinsko gnanih modelih pa so se spustili za slabih pet odstotkov (–4,6 odstotka). Čeprav je bil tehnološki razvoj motorjev očiten, so doprinos na drugi strani omejile vse večje mase novih avtomobilov (v povprečju 10 odstotkov) in tudi večje moči motorjev (v povprečju 25 odstotkov).

Kaj sledi? EU stavi na električna vozila, toda pot bo polna izzivov.

Do leta 2025 bodo priključni hibridi z vidika EU še veljali za avtomobile z nizkimi emisijami, le še do konca naslednjega leta pa se bodo proizvajalci prek njih lahko izogibali omenjenim kaznim za previsoke izpuste. Leta 2020 so na ta račun "privarčevali" 13 milijard evrov.

Po oceni Evropskega računskega sodišča, kjer je raziskavo vodil Pietro Russo, lahko izpuste transportnega sektorja v večji meri znižajo predvsem električni avtomobili. Leta 2018 je bil v Evropi na sto prodanih novih avtomobilih en električen, lani pa že vsak sedmi. Toda evropski uradniki so jasni – večji preboj električnih avtomobilov bo še zelo težak in poln ovir. Eden prvih izzivov bo dobiti dovolj veliko količino surovin, začenši z baterijami, za želeno količino novih električnih avtomobilov. Nato so tu polnilna infrastruktura (70 odstotkov polnilnic je v treh državah – Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem) in seveda cene novih električnih avtomobilov. Šele po letu 2025 lahko pri tem pričakujemo večje napredke, in sicer tako pri cenovno dostopnejših avtomobilih kot tudi pri tehnološko naprednejših platformah.