Nedelja, 22. 1. 2023, 0.34
1 leto, 3 mesece
Pred 50 leti - prvi reli za SP v Monte Carlu
Neverjeten škandal, v katerega so zapletli tudi Slovenca
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,76
1
Aleš Pušnik in Rok Freyer na zasneženi cesti relija Monte Carlo 1973.
Pred 50 leti je v Monte Carlu potekal prvi uradni reli za svetovno prvenstvo. Še bolj kot ta mejnik ga je zaznamoval organizacijski fiasko in škandal, zaradi katerega je z relija odpadla večina tekmovalcev. Del zapleta na sloviti hitrostni preizkušnji Burzet je bila tudi slovenska posadka Pušnik-Freyer. 50 let pozneje je v zaledju Monte Carla in Nice, kjer se je ta konec tedna začela nova sezona, ta dirkaški šport videti povsem drugače.
Januar leta 1973. Z avtomobilskim relijem Monte Carlo, takrat sicer že v svoji 42. izvedbi - že leta 1936 je peljal skozi Ljubljano in dve leti pozneje gostil brata Stojnšek iz Maribora - se je začelo prvo uradno svetovno prvenstvo v reliju. Več kot tristo posadk iz vseh koncev Evrope se je prijavilo na pravo vztrajnostno avanturo, ki je bila skupno z uvodno koncentracijsko etapo in vsemi hitrostnimi preizkušnjami dolga kar več tisoč kilometrov.
Vožnja iz Aten prek Jugoslavije in Italije skoraj brez počitka
Prijavilo se je 322 posadk, na štartu jih je bilo 272. Raztepli so se po osmih evropskih mestih, iz katerih je nato vodila več tisoč kilometrov dolga uvodna etapa proti Monaku. Prijavila sta se tudi Slovenca; hitri Mariborčan, žal že pokojni, Aleš Pušnik in sovoznik Rok Freyer, ki je imel za razliko od Pušnika že mednarodno licenco in ta je bila pogoj za nastop na takem reliju. Vajena podobno dolgih reli avantur po takratni Jugoslaviji sta združila moči in se s serijskim renault 12 gordini odpravila na štart v Atene.
Od tam do Monaka je bilo treba najprej prevoziti 2.500 kilometrov in šele nato so začeli s hitrostnimi preizkušnjami z vožnjami na čas. Iz Aten so se odpravili popoldne, v Nišu je bila karavana ob pol petih zjutraj, štiri ure pozneje v Beogradu in okrog šeste ure popoldne so peljali mimo Ljubljane. Pušnika in Freyerja je pričakala velika množica ljudi, a še veliko več jih je bilo v italijanski Padovi. Tam so se karavani iz Aten pridružili vozniki s štarti iz Rima in Varšave. Okrog 30 tisoč ljudi je v Padovi navdušeno pozdravilo italijanska zvezdnika Sandra Munarija in Rafaela Pinta, ki sta ciljala na sam vrh.
Pušnik in Freyer sta se prek uvodne etape lahko predstavila tudi Slovencem.
Tekmovalni karton z relija Monte Carlo 1973.
Na pot sama z le dvema pnevmatikama v prtljažniku
"Ah, kakšen radar in priprave. S seboj sva imela dve pnevmatiki, dodatne sva potem poskušala kupiti v Franciji. Bila sva sama in brez spremstva. Le redki so si vnaprej ogledali traso. Eden teh je bil Paliković, ki je bil že en mesec prej v Franciji in nato z nami zapiskov ni želel deliti. Nama jih je posodil vzhodni Nemec, tako da sva vsaj za silo vedela, kakšni ovinki naju čakajo. Spomnim se, da je bilo zelo veliko snega in da sem moral doma razrezati Michelinove zemljevide, kajti potnih knjig organizator še ni poznal,” se dogodkov leta 1973 spominja Freyer.
V nedeljo 21. januarja je karavana prispela v Monte Carlo in odpeljala tudi že prvo hitrostno preizkušnjo. Nato so si po 48 urah skoraj brez spanca vendarle lahko privoščili nekaj počitka. Velike količine snega so napovedovale razburljivo nadaljevanje relija, a nihče ni bil pripravljen na dramo, ki je sledila.
Pred današnjim zaključkom je v vodstvu izjemni Sebastien Ogier (Toyota), ki pelje nasproti rekordni deveti zmagi na tem reliju. Drugi je svetovni prvak Kalle Rovanpera (Toyota) z zaostankom 16 sekund, na tretjem mestu pa 32 sekund zaostaja Thierry Neuville (Hyundai).
Časovni karton za preizkušnjo pri Burzetu, kjer je prišlo do organizacijskega fiaska.
Drama na slovitem Burzetu
Tretja hitrostna preizkušnja je vodila po 46 kilometrov dolgem odseku med Baurretom in Burzetom. Slovenca Pušnik in Freyer sta bila dobro na poti. Do takrat si nista prislužila nobenega kazenskega pribitka, kar je bilo glede na izjemno skope informacije o progi že odličen dosežek. Pomagalo je, da sta po Franciji na etapah sledila Jaquesu Regisu - pozneje je bil tudi predsednik francoske zveze FFSA - in jima je ta kot domačin kazal pot. Pred tem je na stotine kilometrov Regis sledil Pušniku. Kljub serijskemu vozilu in izjemno visoki štartni številki 232 se je Mariborčan uvrstil v prvo šestdeseterico, ki je imela nato pravico nastopiti tudi v zadnji etapi relija.
Po prvih 70 avtomobilih je na cesti proti Burzetu prišlo do nesreče. Nastala je daljša prekinitev, začelo je močno snežiti in na cesti je bilo vse več snega. Pot do cilja nenadoma ni bila več prevozna. Organizator je iz smeri cilja poslal pluge, da so sčistili cesto in omogočili nadaljevanje prvim 59 posadkam. Uradno zaradi snežnega plazu se je reli povsem ustavil in nastala je velika organizacijska zmeda. Zaradi časovne zamude je veliki večini posadk grozila diskvalifikacija.
Imeli so figo v žepu
Potezi organizatorjev so se najbolj uprli Nemci, ki so se organizirali in z avtomobili zablokirali vse ceste proti cilju etape v Dignesu. Nastal je pat položaj, ki so ga nato Francozi razrešili z obljubo, da ne bo nihče izključen in da bodo zamude izničili. Toda to je bila obljuba s figo v žepu, saj so nato v Monte Carlu v zaprto nočno parkirišče spet sprejeli le prvih 59 posadk. Ostali, med njimi poleg Pušnika tudi poznejši zvezdnik formule ena Patrick Tambay, so se za zadnjo etapo in tako želen cilj spet lahko le obrisali pod nosom. Sledil je še en protest. Naposled so se organizatorji opravičili nad veliko zmedo in vsem tistim, ki so jih neupravičeno izključili, obljubili brezplačno štartnino za leto 1974.
Takrat je reli Monte Carlo ob svetovni naftni krizi odpadel, Pušnik in Freyer - Mariborčan je vmes preživel skoraj tragično prometno nesrečo - sta brezplačno štartnino na reliju izkoristila leta 1975 in se takrat na štart že lahko podala z veliko boljšo štartno številko 44. Štartala sta le nekaj minut za Thierryjem Sabinom, ustanoviteljem relija Dakar, in Guyem Frequelinom, pozneje svetovnim podprvakom v reliju, glavnim pobudnikom ustanovitve Citroen Sporta in dirkaškim očetom rekorderja Sebastiena Loeba.
1