Nemški avtomobilski lobi je dokazal svojo moč

Okoljske ministre EU bolj kot kakovost zraka skrbi konkurenčnost avtomobilske industrije?

Pred dnevi smo poročali, da Evropa popušča pod pritiski nemške avtomobilske industrije, ki na vsak način želi zamakniti začetek veljavnosti uredbe znižanja povprečnih izpustov pri novih avtomobilih. Pod pritiskom Berlina EU zdaj išče način, kako znižanje izpustov do leta 2020 na 95 gramov CO2 na kilometer doseči stroškovno učinkovito, brez posledic za konkurenčnost avtomobilskega sektorja na stari celini. Okoljski ministri EU so torej znova dali prednost avtomobilskim in naftnim milijonom. Posledice časovnega odmikanja meje znižanja izpustov na okolje, predvsem na kakovost zraka v evropskih velemestih, pa so očitno manj pomembne od finančnih tokov enega glavnih stebrov evropskega gospodarstva.

Pri tem ne gre spregledati dejstva, da avtomobil s povprečnim izpustom, manjšim od 95 gramov ogljikovega dioksida na kilometer, v povprečju porabi le okoli štiri litre goriva na 100 kilometrov. Jasno je torej, da bi čimprejšnje sprejetje uredbe okolju prihranilo na stotine ton toplogrednih plinov.

Berlin ščiti konkurenčno prednost svoje avtomobilske industrije

Litovsko predsedstvo Unije bo tako skupaj z Evropsko komisijo pripravilo dopolnjeno kompromisno besedilo predloga uredbe, ki naj bi vsebovalo več prožnosti za avtomobilsko industrijo, pri čemer pa se ne sme preveč oddaljiti od kompromisnega predloga, doseženega med irskim predsedovanjem EU.

Spomnimo, da bo to dopolnjeno besedilo predloga uredbe najverjetneje vključevalo tudi nemški predlog, po katerem bi moralo do leta 2020 80 odstotkov vseh novih avtomobilov dosegati izpuste pod mejo 95 gramov CO2, do leta 2024 pa naj bi se skupna količina avtomobilov z ustreznimi izpusti povečevala za pet odstotkov na leto. To pomeni, da bi šele v teh štirih dodatnih letih dosegli zahteve predpisa, ki bi sicer moral začeti veljati ob koncu tega desetletja.

Nemčija si še vedno prizadeva za spremembe dogovora glede zmanjševanja emisij iz novih osebnih avtomobilov, čeprav so pogajalci EU glede tega že sklepčni. Berlin je namreč zaskrbljen, da bi cilj zmanjšanja emisij iz novih avtomobilov do leta 2020 na do 95 gramov ogljikovega dioksida na kilometer pomenil grožnjo njihovi avtomobilski industriji.

Danska, Italija in Švedska svarijo, da se čas izteka

Ministri so poudarili, da bi moral biti dogovor s parlamentom dosežen v nekaj tednih, vsekakor pa še v času trenutnega litovskega predsedstva. Danska, Italija in tudi Švedska so opozorile, da se s ponovnim odprtjem kompromisnega predloga tvega, da sporazum z Evropskim parlamentom ne bo dosežen pravočasno. Predlagani predpis je pomemben del mozaika evropske podnebne politike in okoljskih prizadevanj EU.