Bodo velikim tovornim ladjam omejili hitrost?

Kar 70 odstotkov vsega tovora se po svetu prevaža s tovornimi ladjami, a emisijske zahteve za njih ne veljalo. To bi se lahko v prihodnje spremenilo. Foto: Kristijan Bračun

Kakšne učinke bi imelo znižanje hitrosti?

Velike čezoceanske tovorne ladje so bile vse do zdaj izvzete iz strogih emisijskih standardov, ki jim morajo slediti kopenska vozila. Ukrep o obvezni uporabi čistejšega goriva z manj žvepla bo vstopil v veljavo 1. januarja, a Združeni narodi bi radi stopili na prste industriji, ki je odgovorna za eno od največjih onesnaževanj okolja. Čeprav je predlogov, kako to storiti, več, se k sreči vse vpletene strani strinjajo, da je treba izpuste zmanjšati. V prihodnjih treh desetletjih bodo morali ladijski prevozniki skrčiti izpuste svojih ladij za 50 odstotkov.

Največkrat se omenja ukrep o zmanjšanju najvišje hitrosti plovbe za 25 odstotkov, ki bi zmanjšal izpuste toplogrednih plinov za okoli 25 odstotkov in predvsem drastično vplival na življenje živali v morju. Kot so zapisali v poročilu pri Seas at risk, bi se zaradi nižje hitrosti za kar 75 odstotkov zmanjšala možnost trčenja s kiti in opazno zmanjšala hrupnost plovbe.

Manjša poraba umazanega goriva

Tovorne ladje uporabljajo gorivo izjemno slabe kakovosti. Ob destilaciji nafte najlažje destilirajo butan in propan, takoj za njima je bencin. Sredi tega postopka nastaneta reaktivno gorivo in kerozin. Na koncu destilacije ostanejo le ostanki, ki niso mogli zavreti. Ti ostanki so viskozno gorivo za uporabo v tovornih ladjah. Slabše kakovosti kot ta proizvod je samo še sestavina za uporabo pri proizvodnji pnevmatik in asfalta. To umazano gorivo pri izgorevanju ustvari ogromne količine črnega ogljika, ki se zadržuje v ozračju in pristane na tleh, kjer vpliva na globalno segrevanje - ker je črn, vsrka in zadržuje toploto, namesto da bi jo odvajal.

Največje tovorno podjetje Maersk meni, da znižanje hitrosti ni primeren ukrep. Oni bi raje omejili moč motorjev. Foto: Kristijan Bračun

Hitrosti omejili že leta 2008

Kontejnerizacija je pravzaprav omogočila globalne trgovinske poti in močno pripomogla k ekonomskemu razcvetu sveta. Proizvajalci in trgovci so premislili vsako podrobnost, oblikovali kontejnerje in poti za vse bolj učinkovit prevoz tovora. Toda zaradi zniževanja stroškov so pozabili na ekološke zahteve, vse večje povpraševanje in zahteve kupcev pa so v obratni smeri prinašali vsakoletno povišanje hitrosti. To se je končalo leta 2008, ko se je industrija zavezala k varčevanju goriva. Prevoze so začeli opravljati z nižjimi hitrostmi, med njimi je bil tudi Maersk. Počasen, a varčen prevoz so takrat podpirali in napovedali, da bo takšen način prevoza tudi obstal.

Seveda ni bilo tako in Maersk je danes eden od glavnih nasprotnikov 20-odstotne upočasnitve. Po njihovih trditvah hitrost ni najboljši način merjenja učinkovitosti. Raje bi uvedli omejitve moči, ki naj bi po njihovem imela večji vpliv na zmanjševanje onesnaževanja. Kaj bodo sprejeli pri Združeni narodih, se še ne ve, a stvari se premikajo v pravo smer.