Bodo priključni hibridi letos res vroči? Nekaterim so že prilagodili cene.

Kot smo že večkrat napovedali, bo letošnje leto v Evropi za avtomobilske proizvajalce zelo pomembno pri iskanju rešitev za nižanje povprečnih izpustov CO2. Pot do tega cilja vodi prek prodaje priključnih avtomobilov. To niso le električni avtomobili, temveč tudi priključni hibridi – ti imajo vsaj teoretično nizek izpust CO2, če uporabnik seveda baterijo redno polni in izkorišča električni doseg avtomobila. Če pa se vozi s prazno baterijo, bosta poraba in izpust CO2 celo višja kot pri neelektrificiranih bencinskih pogonih.

Tudi priključni hibridi lahko uporabijo mestno polnilnico, pri večini avtomobilov pa bo treba kabel dokupiti. Ta stane okrog 300 evrov. Foto: Gregor Pavšič Tudi priključni hibridi bodo pomagali

Večina avtomobilskih znamk ima težave s ponudbo (in prodajo) električnih avtomobilov. Poleg Tesle, ki druge ponudbe nima, sta lahko z lanskim letom dokaj zadovoljna predvsem Volvo in tudi BMW. Ostali bodo rešitev pričakovano iskali prek priključnih hibridov.

Ti so bili do zdaj prodajno v senci električnih pogonov, ker so bili enostavno predragi in premalo učinkoviti. Zdaj se dogaja nasprotno – pri novejših priključnih hibridih je električni doseg že realnih sto kilometrov, skladno s prodajnimi cilji pa so nekateri trgovci že prilagodili tudi cene. Pri Škodi so na primer ceno priključnega hibrida pri kodiaqu do evra natančno izenačili z dizelskim motorjem.

Dolgoročna poraba goriva je pri priključnem hibridu odvisna od pogostosti polnjenja baterije. Foto: Gregor Pavšič Priključni hibridi (PHEV) ali elektrika (BEV)?

Palec gor: cenejši razvoj za proizvajalca, širša ponudba vozil na trgu, brez bojazni s polnjenjem in dosegom, vsakodnevna vožnja s cenejšo elektriko iz domače vtičnice, možnost parkiranja v mestu (plačilo elektrike namesto parkirnine)

Palec dol: s seboj ves čas vozimo dva motorja, zapletena tehnologija, visoka poraba elektrike in dražji električni kilometri, ponekod manjši prtljažnik (če je baterija pod njim), slabši izkoristek prostora, obremenjenost baterije oziroma visoko število polnilnih ciklov

V Evropi so lani prodali 952 tisoč priključnih hibridov, kar je bilo slabe štiri odstotke (-3,9 odstotka) manj kot predlani. PHEV predstavlja slabo tretjino vseh priključnih avtomobilov in je tako še občutno podrejen polno električnim pogonom. Tržni delež PHEV v Evropi znaša sedem odstotkov.

Japonski SUV v Evropi prvič s priključnim kablom

Tako smo se v Sloveniji pred dnevi prvič usedli tudi v Hondin priključni hibrid. Tak pogon za športni terenec C-RV sicer ni novost, le da je do zdaj v Evropi niso ponujali. Z letom 2025 se je tako japonska znamka priključila tistim, ki priključne hibride že ponujajo. Kapaciteta baterije je 19 kilovatnih ur (kWh), kar naj bi ponujalo vsaj od 50 do 60 kilometrov električnega dosega. Kako se tak C-RV znajde v praksi, bomo poročali kmalu po obsežnejšem testu.

Fotogalerija

1

 / 7

Koliko tisočakov razlike med hibridi?

Priključnohibridni C-RV je bil iztočnica za pregled avtomobilskega trga v Sloveniji. Tak pogon je pri C-RV od štiri do šest tisoč evrov dražji od klasičnega samopolnilnega hibrida. Ker gre za cene okrog 50 tisoč evrov, je doplačilo nekaj tisočakov lahko za marsikoga celo smiselno.

Nekaj pomenijo že omenjene ugodnosti, marsikaj tudi izdatnejša električna vožnja. Po oceni trgovcev bodo letno v Sloveniji prodali okrog sto vozil C-RV, približno tretjina bo takih s priključnohibridnim pogonom.

Kako so se že prilagodili trgovci?

V povprečju so priključni hibridi nekoliko dražji od samopolnilnih, kar je zavoljo dodatne tehnologije in predvsem nekajkrat (desetkrat) večje kapacitete baterije tudi razumljivo. Razlika okrog štiri ali pet tisoč evrov je trenutno sprejemljiva in velja za povprečje na trgu. Pri nekaterih znamkah so razlike tudi še večje, in sicer lahko presegajo deset tisoč evrov. Primerjava je sicer objektivno težka, saj priključni hibrid navadno prinaša zmogljivejši pogon, pogosto (ne pa nujno) tudi štirikolesni pogon. S tako izbiro kupec torej dobi še nekaj več.

• Volkswagen golf: golfov PHEV je deset tisoč evrov dražji od dizla, sedem tisoč evrov od klasičnega hibrida.
• Volkswagen tiguan: PHEV je od dizelskega pogona dražji za dva tisočaka, od klasičnega hibrida za pet tisoč evrov.
• Škoda superb: trenutno v Sloveniji PHEV še ni na voljo.
• Škoda kodiaq: PHEV stane enako kot dizel (2.0 TDI, 110 kW), od klasičnega hibrida je dražji za nekaj več kot tri tisoč evrov.
• Peugeot 3008: PHEV je od (blagega) hibrida dražji za devet tisoč evrov, dizelskega motorja ni v ponudbi. Cena PHEV je primerljiva z električno različico e-3008.
• Peugeot 308: PHEV je od (blagega) hibrida ali dizelskega motorja dražji za devet tisoč evrov.
• Citroën C5 X: razlika med PHEV in hibridom je skoraj deset tisoč evrov.
• Citroën C5 aircross: razlika med PHEV in dizelskim motorjem je okrog osem tisoč evrov. PHEV nudi precej več sistemske moči (165 kW) kot dizelski motor (96 kW) ali hibrid (100 kW).
• Ford kuga: PHEV je od samopolnilnega hibrida dražji za šest tisoč evrov, pri zmogljivejšem hibridu (2,5-litrski motor) je razlika le še tri tisoč evrov. Cene priključnohibridne kuge so pod 40 tisočaki. Popust za nakup različice PHEV je 500 evrov višji kot pri drugih pogonih.
• Ford tourneo connect: pri dizelskem motorju z ročnim menjalnikom je razlika proti PHEV skoraj 12 tisoč evrov, pri kombinaciji dizelskega motorja s samodejnim menjalnikom pa devet tisoč evrov.
• BMW serija 3 touring: PHEV je od klasičnega pogona dražji za 13 tisoč evrov.
• BMW serija 5 touring: PHEV je pet tisoč evrov dražji od dizelskega motorja Toyota C-HR: razlika med PHEV in šibkejšim hibridom je 4.500 evrov, pri zmogljivejšem hibridu pa le še dva tisoč evrov.
• Toyota RAV4: razlika med primerljivo opremljenim PHEV in hibridom je pet tisoč evrov. PHEV je v primerjavi s slabše opremljenim in šibkejšim hibridom lahko dražji za deset tisoč evrov.
• Renault rafale: PHEV je šest tisoč evrov dražji od klasičnega hibrida.
• Nissan qashqai: priključnohibridne različice ni, naprednejši hibridni sistem e-power (bencinski motor generator, pogon ves čas na elektriko) pa je dražji od tri do štiri tisoč evrov.
• Hyundai santa fe: PHEV je od hibrida s primerljivo opremo in štirikolesnim pogonom dražji za štiri tisoč evrov.
• Hyundai tucson: razlika med PHEV in hibridom je pet tisoč evrov.
• Kia sportage: PHEV je od hibrida dražji za šest tisoč, od klasičnega bencinskega motorja (s pogonom 4x4) pa za deset tisoč evrov.