SiolNET. Avtomoto Novice
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ali se nam zaradi neodzivnosti države obeta prepoved "dronov"?

0

termometer

 | Foto:
Z vedno več brezpilotnimi letalniki v zraku se porajajo vprašanja varnosti teh naprav. V Sloveniji uporaba za zdaj ni posebej zakonsko regulirana, pobude prihajajo z vseh strani. Kdaj bo?

V ZDA je uporaba brezpilotnih letalnikov ali dronov v silovitem vzponu. Priljubljenost med državljani narašča tako skokovito, da so se ocene iz leta 2010, ko so pri ameriški letalski zvezi (FAA) napovedali, da bo do leta 2020 v ZDA 15 tisoč naprav, izkazale za povsem zgrešene. Petnajst tisoč dronov namreč Američani danes kupijo vsak mesec.

Pri nas brez konkretne ureditve uporabe "dronov"

V zadnjem času lahko vedno več brezpilotnikov opazimo tudi pri nas. Podatkov o tem, koliko naprav je trenutno v državi in kakšne so nakupne številke, ni, saj evidenc o tem ne vodi nihče.

Najbolj so se prodajali v letu 2014, nam je povedal Robert Verlič iz spletne trgovine Onedrone. Njihovi prodajni rezultati so bili v primerjavi z letom 2013 še enkrat višji. Kot nam je povedal Verlič, se trg v Sloveniji počasi stabilizira, letalniki postajajo zrel produkt, ki se seli tudi v supermarkete. Za evropski trg ocenjuje, da prodaja nekoliko upada, kar bi lahko pripisali tudi večjemu številu novih ponudnikov, v Sloveniji pa prodaja še vedno rahlo raste.

Piloti letalnikov ponekod povzročajo težave

Maja je preiskovalna ekipa na pogorišču Mercatorjevega skladišča v Zalogu zbirala vzorce, ko je na tla padel brezpilotnik enega od slovenskih medijev in dvignil pepel. Na junijski proslavi ob dnevu državnosti je brezpilotnik poškodoval varnostnika, helikopter nujne medicinske pomoči pa ni mogel pristati, ker je nekdo v območju letel z zračno napravo – dronom.

"Tudi pri nas je več incidentov, a niso tako odmevni kot tuji. Že samo na ljubljanskem maratonu je dronov vsako leto več, pristajajo kar med množico ljudi. Letijo tudi nad ljudmi v središču Ljubljane, čeprav tega ne dovoli nobena država, ki je področje že uredila," o uporabi dronov pravi Boštjan Vidmar z Inštituta za razvoj brezpilotnih sistemov (IRBS). Posledice uporabe dronov so lahko tudi hujše, ko plovila ovirajo zračni prostor, namenjen letalom. Julija se je tako na Poljskem letalo Lufthanse s 108 potniki ob vzletu za las izognilo brezpilotniku.

Kapitan in tehnični pilot Adrie Airways Urban Demšar je tudi solastnik podjetja Airnamics, v katerem so razvili visokotehnološko brezpilotno letalo. Pravi, da kapitani slovenskega prevoznika izkušenj z incidenti zaradi brezpilotnikov nimajo, znano pa mu je, da je tega več v tujini. Strahu pred incidenti med kapitani sicer ni, nujno pa je, da se področje čim prej začne regulirati, preden se kaj pripeti. Kot težavo vidi predvsem neznanje in neinformiranost uporabnikov, ki so to postali takoj ob nakupu naprave, ki so danes dostopne skoraj vsakomur.

Kaj pravita splošni zakon in pravilnik o ultralahkih letalih?

Krovni zakon na področju urejanja zračnega prometa je zakon o letalstvu, ki pravi, da je letenje brezpilotnika brez dovoljenja kršitev zakonodaje. Pravilnika, ki bi urejal točno določeno področje brezpilotnikov, trenutno nimamo.

Na ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da je področje brezpilotnikov "urejeno v okviru Pravilnika o ultralahkih letalnih napravah (ULN)". V področje, ki ga ureja pravilnik, sodijo tudi zrakoplovi brez posadke z operativno maso, ki ne presega 150 kilogramov, modeli in druge podobne naprave.

Med te naprave ministrstvo šteje tudi brezpilotnike, a posebej zanje merila za izdajo dovoljenja niso določena. Za takšno odločanje bi javna agencija za civilno letalstvo, ki je pristojna za področje zračnega prometa, morala imeti poseben pravilnik.

Za stroko pravilnik o ultralahkih letalnih napravah ni primeren

Pravilnik je nastal pred sedmimi leti, ko razvoj brezpilotnikov še ni bil tako silovit kot v zadnjih dveh letih, pravi Vidmar. "Ta pravilnik je popolnoma neuporaben in neživljenjski. Osebno menim, da se je v omenjenem pravilniku znašla beseda 'zrakoplovi brez posadke ali naprav s pilotom ali brez pilota' zgolj po spletu nekih okoliščin v tistem času in ne sodi v tovrstni pravilnik," dodaja.

Vidmar opozarja, da ima večina evropskih držav, od spomladi tudi Hrvaška, področje dronov urejeno z zakonom, ne pozna pa nobene, ki bi imela to urejeno v Pravilniku o ultralahkih letalnih napravah (ULN).

Toni Stojčevski, ki zastopa službo za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov, je povedal, da uporabniki brezpilotnikov potrebujejo določena spričevala, potrdila, pooblastila, da se bodo lahko komercialno ukvarjali z dejavnostjo, ki bi jim omogočala neoviran razvoj.

"Na podlagi predpisa o ULN ni mogoče, da bi nadzorni organ izdajal kakršnekoli listine. V tem času je tudi vprašljivo področje izvajanja upravno strokovnega in inšpekcijskega nadzora nad letalskimi aktivnostmi," pravi Stojčevski.

Začeli pri informacijskem pooblaščencu, nadaljujejo na inštitutu

Prvi, ki so odgovorne pri nas pozvali k akciji, so bili v uradu informacijskega pooblaščenca. "Vsi varuhi zasebnosti v Evropski uniji, zbrani v delovni skupini iz člena 29, ocenjujemo, da je nujno treba pristopiti k pripravi zakonskih pogojev za dopustnost uporabe brezpilotnih letalnikov," je povedala informacijska pooblaščenkaMojca Prelesnik.

Želijo si ureditve področja, saj bi morebitna nesreča lahko imela zelo daljnosežne posledice in bi zavrla številne koristne uporabe ob ustreznem upoštevanju temeljnih človekovih pravic.

Na Inštitutu za razvoj brezpilotnih sistemov so pripravili predlog osnutka pravilnika o brezpilotnih letalih (BPL) in ga poslali ministrstvu za infrastrukturo. V predlog so vključene smernice Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA), ki zadevajo področje dronov.

Kaj prinašata 15. december in januar 2016

Ana Hožič z Javne agencije za civilno letalstvo nam je povedala, da so prejeli več predlogov ureditve področja brezpilotnikov, do katerih se morajo opredeliti do 15. decembra. Sami preučujejo tudi druge primerljive ureditve.

Ureditev brezpilotnih naprav se je na evropski ravni začela aktivno pripravljati letos. Na ministrstvu za infrastrukturo do konca leta pričakujejo izdelavo tehničnega okvira za sprejetje in uveljavitev predpisa, ki bo področje brezpilotnikov uredil na evropski ravni, kar bi se moralo predvidoma zgoditi do leta 2017.

Za vmesno obdobje na ministrstvu obljubljajo osnutek ureditve brezpilotnikov, ki bo pripravljen januarja.

Če država ne bo naredila nič, bo preiskovalec izdal varnostno

Toni Stojčevski pravi, da bodo počakali, ali bo država področje dronov uredila s predpisom. Če ga ne bo, bodo januarja izdali varnostno priporočilo o prepovedi poletov z določenimi kategorijami brezpilotnih letalnikov in odgovorne pozvali k ureditvi področja.

"V tem trenutku pa sem v dilemi, kakšno naj bo varnostno priporočilo, da ne bi ogrožalo razvoja tehnike, industrije, posameznikov ... Smo ena redkih držav, ki ima znanje, izkušnje in tendenco k rasti in razvoju tehnike s področja brezpilotnih letalnikov. To je priložnost za ekonomijo in temu je treba slediti."

Pozitivni vidiki uporabe dronov

Zakonska ureditev uporabe dronov ne pomeni zgolj omejitev, ampak tudi številne prednosti. V tem trenutku brezpilotnih letalnikov brez zakonske podlage namreč niti policija niti druge službe ne morejo uporabljati za svoje delo.

Policija bi lahko kakovostneje uporabljala forenzične preiskave in druge nadzore, ki jih zdaj opravljajo z veliko dražjimi helikopterskimi poleti. S termografskimi kamerami bi pristojne službe lahko iskale pogrešane, omenja se tudi dostava defibrilatorjev na ljudem nedostopen teren, gorski reševalni službi bi droni koristili v reševalnih akcijah, kjer helikopter ne pride v poštev. Gozdarji bi drone lahko s pridom uporabljali pri pregledovanju stanja gozdov in vsak dan se odpirajo nove možnosti uporabe.

Predstavitev predloga pravilnika v tem tednu

"Če se izognemo napakam, ki so jih druge države naredile pred nami, in pripravimo predlog po priporočilih EASE, smo zmagali," pravi Boštjan Vidmar.

"Potrebno bo tudi medresorsko usklajevanje pristojnih državnih institucij, od ministrstva za infrastrukturo, agencije za civilno letalstvo, kontrole zračnega prometa, policije, informacijskega pooblaščenca, agencije za komunikacije, morda tudi civilne zaščite, gorskih reševalcev, gasilcev in vojske." Osnutek pravilnika bodo na Inštitutu za razvoj brezpilotnih sistemov javno predstavili v tem tednu.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin