SiolNET. Avtomoto Nasveti
1,84

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Prevoz koles z avtomobilom

Trije načini prevoza, preizkus pokazal jasnega zmagovalca

1,84

termometer

kolo avtomobil prevoz | Nosilec s kolesi vpliva na vozne lastnosti, kar se lahko še posebej pokaže v nepredvideniih situacijah v prometu. | Foto: Ralph Wagner ADAC
Nosilec s kolesi vpliva na vozne lastnosti, kar se lahko še posebej pokaže v nepredvideniih situacijah v prometu. Foto: Ralph Wagner ADAC

Za prevoz koles z avtomobilom obstajajo trije osnovni sistemi. Nemški ADAC je preizkusil vse tri in najbolje se je obnesel sistem nosilca na vlečni kljuki. Test je pokazal tudi velike razlike v praktičnosti in porabi goriva, prav tako pa tudi nove izzive, ki jih prinašajo občutno težja električna kolesa.

Nekateri avtomobili nudijo tudi serijske sisteme za prevoz koles. Prejšnja karavanska opel astra je imela v zadnji odbijač integriran nosilec za kolo. Na fotografiji rešitev iz karavanske honde civic. | Foto: Nekateri avtomobili nudijo tudi serijske sisteme za prevoz koles. Prejšnja karavanska opel astra je imela v zadnji odbijač integriran nosilec za kolo. Na fotografiji rešitev iz karavanske honde civic. Predvsem v poletnih mesecih je na cesti veliko avtomobilov z naloženimi kolesi. S pojavom električnih koles, ki so težja in zato tudi z vidika mase zahtevnejša, je vprašanje kar najbolj priročnega in varnega prevoza postalo še pomembnejše. Nemški ADAC je temeljito preizkusil tri osnovne tipe nosilcev za kolesa.

Pričakovano je najboljši rezultat pripadel nosilcem za kolo, ki jih namestimo na vlečno kljuko. Tak nosilec s kolesi na zadku avtomobila najmanj vpliva na vodljivost avtomobila, tudi poraba goriva pa je bila le za okrog šest odstotkov višja.

S kolesi (predvsem električnimi) lahko presežemo nosilnost avtomobila

Še preden pa se s tako opremljenim avtomobilom odpravimo na cesto, je treba preveriti naslednje; polno naložen avtomobil je lahko že brez koles blizu svoje največje dovoljene skupne mase oziroma izkoriščene nosilnosti. Mnogi nosilci so prilagojeni za kolesa z maso največ 20 kilogramov. Predvsem starejša električna kolesa to mejo lahko presegajo.

Poskrbeti je treba za varno namestitev, priporočljiva je tudi dodatna oprema za preprečevanje kraj, med vožnjo pa je dobro večkrat preveriti stabilnost sistema, napetost varovalnih jermenov in podobno.

Test je pokazal dokaj zapleten postopek pripenjanja nosilca na zadnja vrata. | Foto: Ralph Wagner ADAC Test je pokazal dokaj zapleten postopek pripenjanja nosilca na zadnja vrata. Foto: Ralph Wagner ADAC

Na streho višjih avtomobilov ena sama oseba kolesa težje namesti

Za uporabo najbolje ocenjenega zadnjega nosilca mora imeti avtomobil seveda vgrajeno vlečno kljuko. Ceneje je kupiti klasične strešne nosilce, ki so tudi lahki, modularni in dokaj enostavni za montažo na avtomobil.

Predvsem pri višjih avtomobilih, kot so športni terenci, pa bo ena oseba kolesa že težko dvignila in zmontirala na streho. To še posebej velja za električna kolesa.

Obenem strešni nosilci že občutneje vplivajo na porabo goriva, ki je lahko pri avtocestnih 130 kilometrih na uro višja za tretjino. Težja kolesa dodajo na streho dodatno maso, ki je z vidika navpične nosilnosti za posamezne avtomobile prav tako omejena. Za nekatere avtomobile strešni nosilci tudi niso na voljo.  

Vpeti nosilec na zadek avtomobila občutno poveča porabo goriva

Tretja možnost pa je še nosilec kolesa, ki ga pritrdimo oziroma vpnemo med streho in zadnja vrata. Tak sistem je na voljo za veliko različnih avtomobilov, tudi za nekatere električne, ki nimajo možnosti vlečne kljuke in imajo obenem zelo omejeno obremenitev strehe.

Pri teh nosilcih je dokaj zapletena montaža, zadnjih vrat pa takrat, ko so na nosilcu že kolesa, ni več mogoče odpreti. Za razliko imajo nosilci na vlečni kljuki možnost nagiba kolesa nazaj, tako da je zadnja vrata mogoče odpreti.

Ker so pri vpetem nosilcu kolesa ravno v območju aerodinamičnega toka zraka, se pojavijo turbulence in zato tak nosilec tudi najbolj očitno vpliva na porabo goriva. Ta je lahko pri hitrosti 130 kilometrov na uro višja tudi za 44 odstotkov. Pri hitrosti sto kilometrov na uro se razlike v porabi goriva približno razpolovijo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin