Kako preživeti padec z motorjem?

Na tem mestu ne bomo razpravljali, kako padce in trke preprečiti, ker se bomo tej tematiki posebej posvetili v okviru šole varne vožnje. Govorili bomo o treh tipičnih situacijah, ko je že prepozno, da bi kaj popravili.

Pravljica?

Ker je vsaka situacija zgodba zase in ker se stvari velikokrat dogajajo prehitro, da bi lahko razumsko odreagirali, se bodo nekateri nasveti zdeli milo rečeno pravljični. Toda čas v kritičnih situacijah dojemamo počasneje in morda je zato pametno poznati kakšen najosnovnejši napotek, ki nam lahko pomaga vsaj pri manjših hitrostih. Kdor želi, lahko vse seveda nadgradi s treningom akrobatike za koordinacijo gibanja v zraku ter kotaljenjem in drsenjem po strmem pobočju, za privajanje na ponovno prevzemanje kontrole gibanja telesa na tleh.

Opreme se ne da nadoknaditi

Ne pozabimo pa, da še tako vrhunske reakcije ne pomagajo, ko gre kaj narobe, če nimamo vsaj najosnovnejše zaščitne opreme. To so: čelada, hrbtenični ščitnik, rokavice, škornji in čim bolj odporno oblačilo. Pametno je uporabljati kolenski in ramenski ščitnik ter seveda imeti kolikor mogoče natrenirane mišice (predvsem vrat).

Najhujše je trčenje

Pri udarcu v masivno oviro je bistveno, da skušamo zmanjšati negativni pojemek, ki nastane pri trku. Tudi ob najboljši zaščitni opremi in rokoborskemu vratu, se bodo pri enormnem pojemku trka notranji organi iztrgali iz ležišč in šli svojo pot (naprimer srce skozi pljuča).

Dol z motorja!

V teoriji je stvar relativno preprosta: z motorja moramo "izstopiti", še pred udarcem v oviro. V praksi je to seveda skrajno težko, saj je časa, ko se pred nami pojavi avtomobil, ki nas je izsilil, običajno zelo malo. Vsekakor se skušamo oviri ogniti, če to ni mogoče, zaviramo do zadnjega trenutka, nato pa imamo dve možnosti.

Preskok avta

Nizko oviro (na primer avtomobil) je najbolje preskočiti. Paziti je potrebno, da se s stopali ne zataknemo za krmilo in skušamo pri udarcu na tla spodviti vrat ter telo spraviti v kotaljenje, s čimer porazdelimo energijo trka ob tla.

Zdrs pod tovornjak

Če je ovira visoka (tovornjak), je večinoma boljša opcija, da s povsem blokirano zadnjo zavoro prekucnemo motor na tla in zdrsnemo spodaj. Če tudi tam ni prostora, naredimo vse, da preprečimo direktno obremenitev vratu, ki je naša najšibkejša točka. V obeh primerih je pomembno, da s pogledom spremljamo svoje gibanje in ga, če je mogoče, usmerimo mimo ovire.

Katapult

Zelo neugoden motoristični padec se zgodi, ko nam zdrsne zadnje kolo. Pravzaprav hip kasneje, ko zaradi naše reakcije z odvzemom plina guma ponovno dobi oprijem s podlago. Motor nas tedaj običajno zelo sunkovito katapultira preko glave naprej. Po zdrsu kolesa je vse, kar lahko naredimo, da kolikor mogoče hitro stisnemo sklopko in upamo, da se bo motor čim bolj mirno vrnil v prvotno smer.

V zraku "krogla", na tleh ...

Če nas kljub temu katapultira, praktično nimamo veliko možnosti. V zraku skušamo kolikor mogoče obdržati koordinacijo in si s krčenjem telesa (salta) zagotoviti čim primernejši pristanek, pri katerem se trudimo prizanesti glavi in hrbtenici. V zraku imamo poleg spodvite glave tudi skrčene ude, da nam jih ob pristanku čimmanj poškoduje. Prav nasprotno pa, ko priletimo na tla, čimprej preidemo v razširjeni položaj, da namesto premetavanja preidemo v drsenje, ki ga je bistveno lažje kontrolirati.

"Dol z motorja!"

Ko zaradi prevelikega nagiba zdrsne prednje kolo, nimamo možnosti, da bi karkoli popravljali. Tudi v tem primeru je najbolje zapustiti motor. Teorija je preprosta: skušajmo drseti po zadnjici ali hrbtu (seveda imamo oblečen kombinezon in hrbtenični ščitnik) in upajmo, da se na naši poti ne bo pojavila ovira.

Kotaljenje

Pri drsenju je potrebno paziti predvem na dvoje: da ne pridemo v kotaljenje, ki pomeni konec kontrole, in da ne zadanemo v kakšen objekt ob cestišču ali na njem. Težava je v tem, da se ti dve stvari velikokrat izključujeta.

Počasnejša vožnja je varnejša

Če skušamo zmanjšati dolžino drsenja, moramo ustvarjati dodatno trenje z udi ob podlago, pri čemer je velika nevarnost, da zataknemo kakšno manjšo oviro ali neravnino, ki nas prekucne. Po drugi strani se velikokrat oviri ni mogoče ogniti, ne da bi se odkotalili v stran. V vsakem primeru bomo med drsenjem cenili vsak kilometer na uro manjšo hitrost naše vožnje pred zdrsom.