Gremo na morje s kolesi (ampak na avtomobilski strehi)

Tlak v pnevmatikah, obremenitev strehe

Za varno vožnjo obteženega avtomobila morate poskrbeti z ustreznim tlakom v gumah. Podatke za običajno obremenjeno vozilo in za natovorjeno najdete na enem od stebričkov ob voznikovih vratih ali na notranji strani vratc za točenje goriva. Samo s pravilno napolnjenimi gumami bodo poraba goriva in vozne lastnosti optimalne.

Večina proizvajalcev vozil navaja dovoljeno obremenitev strehe. Vrednosti se gibljejo med 60 in 100 kilogrami, pri tem je pomembno, da te podatke razumete statično. Med gibanjem, posebej med zaviranjem in zavijanjem, delujejo na tovor večje sile, ki zahtevajo ustrezno pritrditev z ustreznimi materiali.

Ti naj bodo čim boljši, čeprav niso poceni.

Kaj pa hitrost?

Nosilci za kolesa uveljavljenega proizvajalca zagotavljajo varen transport pri največji dovoljeni hitrosti, ki pri nas znaša 130 kilometrov na uro.

Dobro so prestali tudi preizkušanje med močnim zaviranjem in zavijanjem, tako da nakup dobrega materiala pomeni tudi manj skrbi med vožnjo.

Če je strošek nakupa previsok, si lahko kakovostne prečne in vzdolžne nosilce tudi izposodite.

Skoraj 1400 kilometrov dolgo razdaljo smo polno naloženi prevozili s tremi različnimi karavani. Bencinska mazda s kolesi na strehi je na celotni relaciji porabila povprečno 8,2 litra na sto kilometrov, kar je zelo solidno.

Enako relacijo smo enako naloženi prevozili z dvema dizelskima karavanoma različnih proizvajalcev. Prvega (leta 2010) smo bolj gnali in porabili skoraj devet litrov na sto kilometrov, drugega (2011) smo peljali umirjeno in dosegli porabo sedmih litrov. Tako na podlagi svojih izkušenj priporočamo umirjeno vožnjo s hitrostjo do 110 kilometrov na uro.

Še nekaj podatkov o porabi goriva

S tako naloženim vozilom, kot prikazujejo fotografije, gre poraba lepo navzgor.

Na odprtih cestah s hitrostjo do 90 kilometrov na uro bencinski skyactive porabi osem litrov, na avtocestah pa liter več.

Vendar smo takšno porabo namerili med vožnjo s tempomatom na 110 kilometrov na uro. Če bi mazdo gnali do dovoljenih 130, bi se poraba dvignila proti 12 in čez.

Cena in plačevanje goriva

Med letošnjim poletjem so cene goriv na Hrvaškem nekoliko nižje od slovenskih. Pri tem lahko še nekaj dodatno privarčujete z uporabo kreditne kartice. Račun, po katerem vam bo banka pretvorila kune v evre, bo tako nekaj manjši, kot če bi plačali gotovinsko z denarjem, ki ste ga zamenjali v menjalnici.

Mreža za zadnjimi sedeži

Dopustniška krama štirih ljudi gotovo sega čez polico, ki prekriva prtljažnik.

Vožnja brez mreže, ki loči tovorni del vozila od potniške kabine, je lahko nevarna.

Med močnim zaviranjem ali celo trčenjem lahko kakšen kos prtljage, oplemeniten s kinetično energijo, kot projektil poleti proti potnikom.

Uporabite mrežo, če je na razpolago, če je ni, se izognite nalaganju prtljage čez višino zadnjih naslonjal.

Tuneli in zapornice na meji

Nekateri vozniki nagonsko sklonijo glavo, kadar zapeljejo pod kakšno prav nizko oviro, drugi, ki tega sicer ne počno, pa včasih pozabijo, da na strehi prevažajo kolesa. Vozilu, ki meri 145 centimetrov v višino, je treba dodati še dober meter, vozniku pa nekaj pameti v glavo.

Če pred tunelom na znaku piše 2,7 metra, se splača že prej na kolesih spustiti sedeže in rogove na krmilih. Nekateri so pred tunelom tudi spuščali zrak iz avtomobilskih pnevmatik. Sploh pa tistemu znaku za 2,7 metra ni treba slepo zaupati. Pred leti so na Hvaru preplastili asfalt in s tem dvignili raven ceste, strop tunela pa seveda niso prav nič postrgali. Smo ga pa mi z našimi kolesi …

Aja! Ko vam carinik na meji dvigne zapornico, počakajte sekundo ali dve. Tudi za to oviro smo se že zataknili s krmilom, ker zapornica ni šla tako hitro gor, kot avtomobil lahko spelje.

Gremo neposredno na cilj ali spotoma na oglede?

Dopustniki smo različni. Nekateri oddrvijo po najbližji poti proti cilju, ki ga želijo doseči čim prej. Če gre za daljšo pot, naj vseeno ne gre brez postankov. Lahek obrok hrane vmes vedno pride prav, tekočine naj bo čim več, o klimi pa smo tudi že kaj napisali.

Tista druga bolj izletniška vrsta potnikov lahko navedene obveznosti opravlja sproti, medtem ko si ogleduje naravne, kulturne in druge turistične zanimivosti, ki jih ponavadi načrtuje vnaprej. To so turisti, ki vsakič lovijo zadnji trajekt in tudi kdaj preživijo prvi dan dopusta na celini (ob kozarcu dalmatinskega vina) namesto na otoku, kamor so namenjeni.