Potepi z dvokolesnimi lepotci se lahko zaradi dolgih voženj in fizične nepripravljenosti sprevržejo v pravo bolečo nočno moro, ki nastopi dan ali dva pozneje.
Da bi se dan po pretiravanju z vožnjo s kolesom izognili neprijetnim vprašanjem zaradi bolečin na zadnji plati, pa tudi bolečinam, lahko največ naredimo sami. Poleg primerne fizične vadbe, ki bo naše zadnjične mišice pripravila na kolesarske podvige, si lahko pomagamo na več načinov. Maja Mikša, dr. med., specialist medicine dela, prometa in športa s Centra za medicino in šport svetuje, da si ob nastopu bolečine ponastavimo položaj in višino sedeža, pedal in krmila. "Prav tako pomaga tudi pogosta menjava položaja sedenja, če težave trajajo, pa lokalno hlajenje, po potrebi tudi uporaba lokalnih protibolečinskih mazil in relativni počitek. Pravi, da kar 70 odstotkov kolesarjev izkusi bolečine ali motnje, kot je odrevenelost ali občutek neudobja v predelu zadnjice.
Se moški in ženski sedež razlikujeta?
"Osnovna razlika med ženskim in moškim sedežem je ta, da je ženski širši. Ženske imajo širšo medenico in zato mora biti širši tudi sedež. Ženski sedeži so krajši, pogosto imajo tudi luknjo, ki služi prekrvavitvi," pravi Uroš Globočnik iz trgovine Energija. Peter Šilec, lastnik trgovine SB Shop, pa poudarja, da je pri izbiri treba izpostaviti tudi namen uporabe. Sedež za cestno kolesarjenje je drugačen od tistega za gorsko. "Ločijo se zlasti po oblazinjenosti, torej s čim so polnjeni, na primer s peno ali gelom. Najtrši, za cestno kolesarjenje, pa so karbonski," dodaja.
Mehkejši za krajše razdalje, trši za daljše
Mehkejši sedež je primernejši za nedeljske kolesarje. "Če prekolesarimo od 20 do 30 kilometrov, nam bo bolj ustrezalo, da je sedež mehek. Med daljšim kolesarjenjem pa bodo naše zadnjične mišice potrebovale oporo. Če je sedež mehek, naše mišice nimajo opore, ker se premika. Več kot kolesarimo, trši sedež potrebujemo. Priporoča se, da mehek sedež izberejo kolesarji s čisto rekreativnimi potrebami," pravi Uroš Globočnik.
Kakšen sedež potrebujem?
Sicer pa trg že ponuja meritve, ki najbolje ocenijo naše potrebe po sedežu. Izmerita se širina medenice in obseg stegen. Za določanje širine luknje v sedežu se opravi meritev predklona. Nižje kot pridemo v predklon, gibljivejšo hrbtenico imamo. V tem primeru se priporoča manjša luknja, saj je pritisk na sedež manjši. Za manj gibljive pa se priporoča večja luknja.
Poleg prej omenjenih hladilnih krem kolesarski strokovnjaki priporočajo tudi kakovostne kolesarske hlače, ki preprečujejo vnetje izpostavljenih predelov. V tem primeru za najboljšo prvo pomoč slovi otroški puder, ki prizadeto kožo izsuši. "Sicer pa tudi če najdemo ustrezen sedež, ki nam je povsem prilagojen, nas bo zadnjica, dokler je ne utrdimo, bolela," poudarja Peter Šilec.
2
