Torek, 17. 11. 2020, 11.04
8 mesecev, 3 tedne
Velikansko pomanjkanje med Slovenci
Vsako jesen in zimo nam kronično primanjkuje vitamina D. Medtem ko je poleti potrebe telesa po vitaminu D možno pokriti že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, jeseni in pozimi ključni vir vitamina D predstavlja prehrana. A tudi tu nastopi problem - s hrano dobimo le približno 100 enot dnevno, kar je veliko premalo. Pomanjkanje vitamina D se med drugim odraža v slabši naravni odpornosti (prirojeni imunosti) in še posebej aktualno - v akutnih (virusnih) okužbah dihal. Na srečo si lahko pomagate tudi s preverjenimi in kakovostnimi prehranskimi dopolnili.
Če vitamina D ni dovolj, postanejo kosti mehke, mišice pa brez moči. Tisti, ki ste si sedaj zastavili vprašanja, češ - kaj ni kalcij tisti, ki je pomemben za kosti, imate seveda prav. Toda, ali ste vedeli, da brez vitamina D vaše telo težko absorbira kalcij iz hrane? Posledično vaše telo namesto tega "srka" kalcij iz kosti, kar lahko poveča možnost za zlome ali osteoporozo. Osnovna naloga vitamina D je uravnavanje presnove kalcija in fosfatov.
Dodatno je vitamin D izjemno pomemben za vaš imunski sistem. Študije tako kažejo, da pomanjkanje vitamina D vodi do oslabljene imunosti in povečanega tveganja za okužbe, zlasti za gripo in okužbe dihal. Vitamin D ima številne učinke na celice imunskega sistema, rezultat pa je zmanjšana proizvodnja vnetnih citokinov in povečana proizvodnja protivnetnih citokinov.
A je vitamin D mnogo več, kot le vitamin za trdnejše kosti in za krepitev imunskega sistema. Je vsesplošno izrednega pomena in mnogokrat po krivici kar malce spregledan.
Vitamin sonca
Vitamin D ni zaman znan kot sončni vitamin, saj se v naši koži tvori pod vplivom sončnih žarkov. In tu se skriva prva težava: že brez koronaukrepov ste v hladnejšem delu leta več časa preživeli v zaprtih prostorih, medtem ko za ohranjanje primerne "ravni" potrebujete približno 15 minut opoldanskih sončnih žarkov, večkrat na teden.
Druga težava? Dejstvo je, da v Sloveniji jeseni in pozimi moč sončnih žarkov ni dovolj velika, da bi zagotavljala ustrezno preskrbljenost z endogenim vitaminom D. V nekaterih geografskih območjih (npr. severna Evropa) je ta problem še bolj pereč, medtem ko je v tropskih območjih izpostavljenost soncu lahko zadostna tekom celega leta. Vitamin D se lahko biosintetizira (nastaja) v človeški koži, kadar je le-ta dovolj časa izpostavljena dovolj intenzivni sončni svetlobi. Tekom poletja potrebe po vitaminu D pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, npr. s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene vsaj roke in obraz. Nasprotno pa je jeseni in pozimi zaradi pomanjkanja ali slabše intenzitete sončnih žarkov biosinteza v koži zmanjšana, zato je potreben ustrezen prehranski vnos.
Vitamin D ima pomembno vlogo v imunskem sistemu, ki je v času razsajanja virusom še kako pomemben.
Raziskava kaže: poletje z manj vitamina D
Preskrbljenost odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D je bila raziskana v okviru nacionalno reprezentativne raziskave Nutrihealth (več o tem si lahko preberete tukaj). In kaj kažejo rezultati raziskave?
V raziskavi so preskrbljenost z vitaminom D določali z analizo vzorcev krvi pri 280 odraslih, starih med 18 in 74 let. Raziskovalci so ugotovili velike razlike pri preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D v različnih letnih časih. Med novembrom in aprilom kar približno 80 odstotkov odraslih ni bilo zadostno preskrbljenih z vitaminom D, skoraj 40 odstotkov pa je imelo celo hudo pomanjkanje. Še bolj zaskrbljujoči so bili rezultati vrednotenja z upoštevanjem strožjih priporočil mednarodnega Združenja za endokrinologijo, ki kažejo, da je bilo v obdobju zime z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot 5 odstotkov odraslih.
Dodatno: raziskovalci so med drugim tudi potrdili, da ljudje s prekomerno telesno težo potrebujejo večje odmerke vitamina D, obenem pa poudarjajo, da so letošnje poletje zaznali znatno manjšo preskrbljenost z vitaminom D kot lani. Preliminarni rezultati tako nakazujejo, da je preskrbljenost z vitaminom D v letošnjem letu še slabša kot lani, kar bi lahko bila posledica spremenjenega življenjskega sloga prebivalcev po izbruhu novega korona virusa. Razlogi za to se še preučujejo, možen in verjeten razlog pa so tudi t. i. korona ukrepi. Kot verjeten razlog avtorji raziskave torej navajajo, da so bili zaradi ukrepov za preprečitev širjenja koronavirusa udeleženci raziskave (v letih 2019 in 2020 so več kot 300 udeležencem raziskave določili zimsko in poletno preskrbljenost z vitaminom D) letošnje poletje manj izpostavljeni soncu, npr. zaradi krajšega oz. drugačnega dopusta.
Povezanost vitamina D in virusnih obolenj
Posebej zaskrbljujoče je, da bo pri posameznikih, kjer je poleti pridobljena zaloga vitamina D letos še nižja od lanske, zato bi letošnjo jesen in zimo do pomanjkanja vitamina D lahko prišlo hitreje oz. v večjem obsegu kot prejšnja leta, so opozorili. V zvezi z omenjeno tematiko je posebej zanimiva obrazložitev mita in vprašanj, ki se ponuja kar sama.
Lahko torej vitamin D v kombinaciji z drugimi vitamini na kakršenkoli način "varuje" pred nalezljivimi boleznimi, npr. proti gripi in nenazadnje tudi proti koronavirusu? Zadeva je večplastna, nekaj zagotovo je na tem, ni pa še konkretnih dokazov. Pri covid-19 enoznačnih študij, ki bi razkrivale, kako vitamin D konkretno vpliva na potek bolezni, zaenkrat še ni. Dejstvo je, da čisto zaščiteni ne moremo biti, je pa vitamin D eden od dejavnikov, ki lahko ugodno vpliva na to, da morda, poudarek na morda, ne zbolimo oziroma zbolimo z bolj blago obliko. To je bilo nenazadnje dokazano pri gripi in pri respiratornih okužbah bolnikov, ki imajo astmo. Obstajajo pa vsesplošni mehanizmi, ki dokazujejo, da vitamin D ublaži oziroma se takoj začne "boriti" proti virusu (naj bo to koronavirus ali drugi virus), ki vstopa v telo.
V zvezi z omenjenim vprašanjem strokovnjaki raziskave Nutrihealth sicer odgovarjajo: "V obdobju pandemije je pomembno izpostaviti, da lahko vitamin D, če ga imamo dovolj, z umirjanjem pretiranega vnetnega dogajanja v pljučih ublaži potek bolezni in morda prepreči smrt."
V hrani dobimo le malo vitamina D
Preliminarni rezultati raziskav kažejo, da Slovenci v povprečju dnevno zaužijemo približno 3–4 mikrograme vitamina D, pri čemer pa ga zdravi odrasli potrebujejo vsaj 20 mikrogramov. Zaradi te razlike v obdobju jeseni in zime, ko telo vitamina D ne more tvoriti samo, pri mnogih prebivalcih pride do pomanjkanja. V jesensko-zimskem obdobju zaradi nizke intenzitete sončnih žarkov tvorbe vitamina D v koži torej skorajda ni, zato je potreben ustrezen prehranski vnos. Najpomembnejše prehranske vire vitamina D v uravnoteženi prehrani predstavljajo predvsem različna živila živalskega izvora, npr. ribe, jajca, rastlinska živila pa ga vsebujejo predvsem, kadar gre za obogatene izdelke. Toda večini prebivalcev Slovenije s prehrano ne uspe pokriti potreb telesa po vitaminu D, saj živila večinoma vsebujejo razmeroma malo tega vitamina, tistih nekaj živil z več vitamina D pa pojemo precej malo.
Kako si torej pomagati? Rešitev se ponuja na dlani: s kakovostnimi prehranskimi dopolnili. A ne kar vsem povprek. Najmočnejše prehransko dopolnilo z vitaminom D3 na tržišču je točno to, kar v teh dneh potrebujete mnogi. Dodatke uživajte preventivno in nikar ne čakajte na bolezen.
6x Vitamin D3 4000 IU
Poskrbite za dovolj sončnega vitamina, ki je ključen za imunski sistem posebno v času prehladov in gripe. To, da si zagotovite zadostno količino vitamina D, je najboljše kar lahko storite letošnjo zimo!
Izjemno močna formula s 4000 I.U. (100 μg) vitamina D3 v kapsulah, ki jih enostavno pogoltnete, brez umetnih barvil. 6-mesečna zaloga!
- Izjemno močna formula z visokim odmerkom – s 4000 IU (100 μg vitamina D3)
- Majhne kapsule, enostavne za zaužitje
- Brez umetnih barvil
- 6-mesečna zaloga
- Proizvedeno s 15-letnim strokovnim znanjem na področju razvoja in proizvodnje prehranskih dopolnil
- 1,7 milijonov Sensilab kupcev po vsem svetu