V svetu prehrane je oranžna barva zlata barva

Čeprav na zdravje načeloma pozitivno vplivajo vse vrste zelenjave in sadja ne glede na barvo, pa je glede na raziskave ena skupina sadja še posebej zdrava. Gre za pridelke, ki imajo vsaj eno skupno lastnost – oranžno oziroma rumeno barvo, ki jo imajo zaradi skupine antioksidantov, ki jim pravimo karotenoidi.

Gre za široko skupino naravnih pigmentov, ki se v rastlini izražajo pretežno skozi rdečo, rumeno in oranžno barvo. Čeprav je znanost blagodejne učinke betakarotena ugotovila že pred časom, pa najnovejše raziskave kažejo, da karoteni veliko bolje delujejo, če so v skupini. Izolirani betakaroten naj bi v telesu deloval oksidativno in ne antioksidativno, kot bi si želeli. Ravno zato pa je dobro, da karotene iščemo v neizoliranih oblikah – takšnih, ki jih najdemo v presnem sadju in zelenjavi, sokovih in naravnih izvlečkih. Tam namreč najdemo alfa, beta in gama karotene, likopen, lutein, zeaksantin, astakstantin …

Najbolj znana lastnost karotenoidov je, da se v telesu obnašajo kot provitamin, kar pomeni, da telo iz njih ustvarja vitamin A. Seveda pa ne smemo pozabiti, da so karotenoidi tudi zelo pomembni antioksidanti, ki naj bi zavirali proces propadanja in staranja celic, preprečevali naj bi raka in krepili imunski sistem. Karotenoidi pa naj bi imeli tudi pomembno vlogo pri medsebojni komunikaciji med celicami. Prehrana z vrtninami, ki so bogate z betakarotenom, lahko bistveno pripomore tudi k zdravju srca.

Oranžnim vrtninam, kot so korenje, nekatere vrste buč in sladki krompir, daje barvo specifičen karotenoid, imenovan betakarotin, medtem ko rumeno sadje in zelenjava dobijo ta odtenek zaradi karotenoida, ki mu pravijo hidroksi-karoten.

Uživanje sadja in zelenjave rumene in oranžne barve, kot so korenje, mango, marelice, buče, sladki krompir, melone, mandarine, pomaranče, rakitovec …, pa je koristno tudi pred prvimi sončnimi žarki, saj koži doda naravno zaščito.