S kolesom na delo: aktivno, hitreje in brez težav s parkiranjem

Pobuda Pripelji srečo v službo, ki so jo zagnali 10. maja, pomeni nadaljevanje uveljavljenega projekta V troje, ki je preteklih pet let promoviral kolesarjenje na delo v družbi – sodelavci so se povezali v trojke in beležili prevožene kilometre. V petih letih so trojke s kolesom premagale skoraj 269 tisoč kilometrov.

S kolesarjenjem ne skrbimo le za svoje splošno dobro počutje in telesno pripravljenost, ampak pomagamo tudi okolju, je na srečanju z mediji poudaril Aljaž Plevnik z Urbanističnega inštituta, ki bdi nad pobudo. Poslanstvo projekta je namreč spremljati tudi znižanje količine izpustov CO2 ter s tem izboljšati okolje.

Zakaj kolesariti (v službo)? Ker je hitro in skoraj zastonj.

Vožnja s kolesom je najbolj inteligentno sredstvo prevažanja. Poleg tega, da je skoraj brezplačno, na razdalji petih kilometrov velja tudi za najhitrejši prevoz, še posebej v mestnih središčih.

Prednost kolesa v primerjavi z avtomobilom je tudi ta, da zavzame manj prostora. Na eno avtomobilsko parkirno mesto lahko parkiramo devet ali deset koles. Vzdrževanje kolesa je cenovno ugodno, zanj ne potrebujemo goriva, izognemo pa se tudi prometnim zamaškom.

Če bi kolesarilo več ljudi, bi zmanjšali tudi pretok avtomobilov, promet bi bil bolj miren in urejen, še meni Plevnik.

Zakaj kolesariti (v službo)? Ker je zdravo.

Da kolesarjenje ugodno vpliva na zdravje, je poudaril tudi Ivan Eržen z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Telesna aktivnost podaljšuje življenjsko dobo, spodbuja pa tudi inteligenco. Po pol ure kolesarjenja naj bi se inteligenčni kvocient povečal, postali naj bi bolj storilni in osredotočeni.

Kolesarjenje tudi ni tako nevarno, kot menijo nekateri. Veliko bolj nevaren je sedeč način življenja. Sodoben življenjski slog predvideva veliko dela za računalnikom in stroji, s še tako kratkim kolesarjenjem na delo in z njega pa lahko poskrbimo za vsaj malo potrebnega gibanja.

Na inštitutu ugotavljajo, da smo Slovenci še vedno premalo telesno aktivni, posledice, ki jih prinaša premalo gibanja, pa so lahko zelo resne. Ob prekomerni telesni teži so tu še povezane bolezni: sladkorna bolezen, rakasta obolenja, bolezni srca in ožilja, bolezni kosti in gibal.

Premalo gibanja prav med zaposlenimi

Pri tem Eržen opozarja, da so najbolj na udaru prav zaposleni. Za otroke in mlade je na področju spodbujanja aktivnosti dobro poskrbljeno v šolah, v aktivni dobi pa je zunanje in organizirane spodbude manj.

Tudi zato imajo pri tem veliko vlogo delodajalci. Ti morajo zagotoviti preventivne programe za svoje zaposlene, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pa opažajo, da so se nekatera slovenska podjetja novim smernicam uspešno prilagodila.

Spodbujajo gibanje, urejajo kolesarnice, nekatera pa so kupila tudi službena kolesa, ki jih lahko zaposleni uporabljajo za pot na sestanke in druge opravke.

Ne le prestolnica, kolesari naj vsa Slovenija

Polona Demšar Mitrovič z Ministrstva za infrastrukturo, ki je tudi nacionalna koordinatorka evropskega tedna mobilnosti, je predstavila pomen pobude za celotno državo.

Pripravili so celostno prometno strategijo in jo predstavili občinam. Za ukrepe spodbujanja mobilnosti po državi so pridobili 47 milijonov evropskih sredstev. Občine bodo lahko na različnih razpisih pridobile sredstva za urejanje kolesarskih stez, kolesarnic in podobne infrastrukture.

Mitrovičeva pa poudarja tudi mehke ukrepe za spodbujanje kolesarjenja. Spremeniti se morajo potovalne navade prebivalstva, predvsem dnevnih migrantov, ki se na delovno mesto vozijo iz ne tako oddaljenih krajev. Eden takih mehkih ukrepov je tudi pobuda Pripelji srečo v službo.