SiolNET. Trendi Zdravje
1,36

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Rešitev, s katero lahko preprečimo na stotine smrti #video

1,36

termometer

Življenjska doba se zahvaljujoč napredku v medicini in vedno večjemu zavedanju pomena preventive ter zgodnjega zaznavanja nevarnih bolezni podaljšuje. Vse več ljudi dosega zavidanja vredno starost, a s podaljševanjem življenjske dobe ljudi se pojavljajo novi in novi izzivi.

Dominika Oroszy, pomočnica strokovne direktorice UKC Ljubljana, pravi, da je leta 2012 samo zaradi padca umrlo več kot 500 ljudi. Ob tem postreže s podatki, da je bilo zaradi padca v zdravstveni obravnavi 25.830 ljudi (od tega 8.011 moških in 17.819 žensk).

Hkrati pove, da pričakujejo, da bo v tem letu kar 112 tisoč starejših od 65 let doma večkrat padlo. Od tega jih bo 6.600 hospitaliziranih (toliko je bilo tudi hospitalizacij leta 2012), 2.400 starejših bo utrpelo zlom kolka. Nadalje bo 1.200 starejših izgubilo samostojnost, 600 pa jih bo zaradi posledic padca umrlo.

Stroka glede na statistiko preteklih let napoveduje, da bo v tem letu kar 112 tisoč starejših od 65 let doma večkrat padlo. Stroka glede na statistiko preteklih let napoveduje, da bo v tem letu kar 112 tisoč starejših od 65 let doma večkrat padlo. Foto: Getty Images

Število starejših od 65 let ljudi s kroničnimi boleznimi tako v svetu kot tudi pri nas namreč narašča, posledično narašča tudi potreba po oskrbi na domu. Le tako bomo lahko skrajšali čakanja na pomoč starejših na svojem domu po padcu oz. slabosti, ki znaša trenutno v povprečju več kot 18 ur in je vzrok za številne prezgodnje in nepotrebne smrti starejših.  Približno 44 odstotkov teh pacientov je starejših od 65 let.

Ena od mogočih rešitev je sistem teleoskrbe in telemedicine

Ustrezen in predvsem pravočasen način pomoči starostnikom na domu je zato nuja. Da se olajša življenje starostnikom oziroma pacientom s kroničnimi boleznimi vseh starosti, so v Telekomu Slovenije za zagotavljanje ustreznih rešitev teleoskrbe in telemedicine skupaj s partnerji (UKC Ljubljana, Klinika Golnik, Nacionalni inštitut za javno zdravje, ZDUS, Inštitut Antona Trstenjaka, Medicinska fakulteta v Ljubljani in Zdravstveni dom Trebnje) razvili klinične poti za telemedicinsko obravnavo pacientov s kroničnimi boleznimi in jih informacijsko podprli s pametno IKT-infrastrukturo.

E-oskrba Novice Če starejši živijo sami, lahko v primeru padca na pomoč čakajo (pre)dolgo #video

"Gre za sistem, ki zagotavlja zaznavo padcev, preprosto in stalno povezavo z ustrezno usposobljenim zdravstvenim osebjem v stalno delujočem asistenčnem centru. Sistem zagotavlja pametno alarmiranje ter 24-urno povezavo z zdravstvenim osebjem, ki lahko pacienta spremlja, oskrbuje na daljavo oz. organizira takojšnjo nujno pomoč na domu, ko jo pacient potrebuje," pojasnjuje vodja e-zdravja in e-oskrbe pri Telekomu Slovenije Peter Pustatičnik

Kako je sistem videti v praksi?

V praksi je to videti tako, da ima uporabnik na svojem domu velikemu telefonu podobno napravo z zvočnikom, mikrofonom in velikim gumbom, s pritiskom na katerega se takoj poveže s stalno delujočim asistenčnim centrom, v katerem je ustrezno usposobljeno medicinsko osebje. Prav tako se lahko poveže s centrom prek daljinca ali pa detektorja padca, ki ga nosi na sebi. Ta namreč avtomatsko zazna padec in  avtomatsko se vzpostavi povezava z asistenčnim centrom.

"Medicinsko osebje tam preveri, kaj se dogaja z oskrbovancem, in če je potrebna nujna pomoč, pošljejo uporabniku domov reševalce, če ni potrebna nujna pomoč (na primer če se varovanec le zasedi na straniščni školjki), pa obvestijo o tem sosede ali svojce. Asistenčni center je sicer na razpolago 24 ur na dan, vse dni v tednu," dodatno pojasni sogovornik.

Poleg tega si lahko s pomočjo pametne IKT-tehnologije posameznik sam doma meri krvni tlak, srčni utrip, tudi sladkor v krvi, vse te meritve pa njegov zdravnik sproti vidi v sistemu in ga lahko spremlja na daljavo.

E-oskrba Novice E-oskrba: "Potem ko je žena drugič padla, sem bil doma v petih minutah" #video

Pravočasna pomoč starostniku izrednega pomena

Kako pomembno je, da dobijo starostniki, ki so sami doma, v primeru padca čim prej ustrezno pomoč, pove tudi Rožca Šonc, vodja programa Starejši za starejše pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (s kratico ZDUS). ZDUS je sicer s svojim programom Starejši za starejše eden od partnerjev v projektu Varni in povezani na domu z E-oskrbo, poleg slovenskih občin in Telekoma Slovenije.

"Pravočasna pomoč starejšim v primeru padcev je izrednega pomena, kajti če starostnik pade in nima možnosti hitre intervencije, so lahko posledice zelo hude. S tega vidika bi bilo nujno potrebno, da bi bil sistem e-oskrbe dostopen čim večjemu številu ljudi. Tukaj bi morale pristopiti tudi občine in priskrbeti subvencije," pove. Nekatere evropske države ga imajo namreč že nekaj časa vključenega v sistem zdravstvenega zavarovanja.

Zaradi sistema e-oskrbe so bolj mirni ne le starostniki, temveč tudi njihovi svojci. Zaradi sistema e-oskrbe so bolj mirni ne le starostniki, temveč tudi njihovi svojci. Foto: Getty Images

Sistem e-oskrbe za zdaj še samoplačniški

Sistem Telekoma Slovenije je registriran kot medicinski pripomoček in je edina rešitev v Sloveniji, ki izpolnjuje vse pogoje za uvedbo na nacionalni ravni. Rešitev je bila v okviru EU prepoznana kot mednarodni primer dobre prakse. Pa vendar je – v nasprotju s številnimi drugimi evropskimi državami, kjer jo lahko zdravniki predpisujejo na recept – sistem e-oskrbe še vedno samoplačniški in ni vključen v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Razvite države so v nasprotju s Slovenijo že pred leti začele sistematično uvajati teleoskrbo in telemedicino, ki ju večinoma financirajo iz javnih sredstev. V tujini uporablja oskrbo na daljavo že okoli deset odstotkov starejših od 65 let.

Oskrba na daljavo Digisvet Storitev E-oskrba Telekoma Slovenije navdušila predstavnike ciprske vlade

Tisti, ki so e-oskrbo preizkusili, so izredno zadovoljni

"Našo rešitev smo uspešno preizkusili v klinični študiji, v kateri je sodelovalo več kot sto pacientov in več kot 30 zdravstvenih delavcev, vključenih v pilotni projekt pametnega sistema integriranega zdravstva in oskrbe. Ta je pokazala, da rešitve, ki smo jih razvili, prinašajo dobre rezultate oskrbe in zdravljenja, zmanjšujejo število prezgodnjih smrti in zapletov ter z njimi povezanih nepotrebnih stroškov, še posebej pri obvladovanju padcev, kroničnih bolezni, kot so kronično srčno popuščanje, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, sladkorna bolezen in visok krvni tlak," še pojasnjuje Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije.

Tudi Rožca Šonc pove, da so bili tisti, ki so prek njihovega programa Starejši za starejše sodelovali v pilotnem projektu, nadvse zadovoljni s sistemom e-medicine in e-oskrbe. Ne le, da so bili starostniki, ki so ga uporabljali, bolj mirni, saj so vedeli, da ves čas nekdo bdi nad njimi, tudi njihovi svojci so bili zanje manj zaskrbljeni, saj so vedeli, da bi, če bi bilo to potrebno, nemudoma dobili pomoč oziroma da bi jih asistenčni center obvestil, če bi se kaj zgodilo.

Sistem e-oskrbe je pri nas še vedno samoplačniški. Sistem e-oskrbe je pri nas še vedno samoplačniški. Foto: Telekom Slovenije

Pred kratkim se je za sistem e- oskrbe odločila tudi gospa Elizabeta Tomšič, ki pravi, da ji je neizmerno olajšal življenje. "Jaz sem zelo zadovoljna. Ni me več strah, ker vem, da bom dobila pomoč, če se mi kaj zgodi. Če morda padem ali pa če ne morem vstati, pritisnem na gumb, ki ga nosim okrog vratu, da prikličem klicni center. Tam se vedno oglasi zelo prijazna oseba in potem nekoga pošljejo k meni, da mi pomaga. Pri njih hranijo tudi moj ključ, da si, če sem zaklenjena oziroma če ne morem do vrat, lahko odprejo, ko mi pridejo na pomoč," pove. Doda, da si seveda storitev plačuje sama, saj se ne krije iz javnih sredstev. Tako si storitve, ki je lahko starostnikom v veliko pomoč, mnogi, ki prejemajo nizke pokojnine, ne morejo privoščiti.

Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije na tem področju so jasna: izboljšati je treba učinkovitost in uspešnost zdravstvenih sistemov. Številne vlade razvitih držav so se že pred leti lotile nacionalnega uvajanja storitev teleoskrbe in telemedicine, tovrstne storitve pa večinoma financirajo iz javnih sredstev in jih posameznikom predpisujejo njihovi zdravniki. Teleoskrbo v razvitih državah uporablja že okoli deset odstotkov prebivalstva, starejšega od 65 let.

e-oskrba, Telekom Slovenije, upokojenci Digisvet Med občinami, ki bodo pomagale svojim občanom, tudi Ajdovščina in Kočevje

Leta 2018 objavljen razpis, a se je zataknilo pri dopolnitvah

Telekom Slovenije se je avgusta 2018 prijavil na razpis ministrstva za delo in se tako potegoval za to, da bi 2.000 najbolj ogroženim starejšim za 24 mesecev zagotavljali storitev e-oskrbo. A se je zataknilo pri revizijskem postopku.

Ta je bil sicer končan že marca 2019 in je zahteval dopolnitev razpisa zgolj v dveh od 11 točk, vendar ministrstvo v enem letu dopolnitev razpisa kljub temu ni objavilo. Nekdanja ministrica Ksenija Klampfer je v intervjuju za Vzajemnost.si pred časom obljubila, da bo razpis oziroma njegove dopolnitve za 2.000 starejših, ki bodo v brezplačno uporabo prejeli e-oskrbo za 24 mesecev, objavljen do konca januarja 2020, a razpisa ni bilo.

Za pojasnila smo pred kratkim, ko je še zadnje dni ministrovala Klampferjeva, prosili pristojno ministrstvo, kjer so pojasnili: "Ker se zavedamo kompleksnosti in strokovne zahtevnosti projekta, je ministrstvo ob vložitvi revizijskega zahtevka zamrznilo postopek izvedbe javnega naročila. Javno naročilo je zaradi revizijskega postopka spet v pripravi, pri čemer mora naročnik upoštevati vsa priporočila in zahteve državne revizijske komisije ter se uskladiti v vseh postavljenih vprašanjih potencialnih ponudnikov."

Teleoskrbo v razvitih državah uporablja že okoli deset odstotkov prebivalstva, starejšega od 65 let. Teleoskrbo v razvitih državah uporablja že okoli deset odstotkov prebivalstva, starejšega od 65 let. Foto: Getty Images

Dodali so: "Javno naročilo bomo nadaljevali takoj po dodatni preučitvi razpisne dokumentacije in zahtev, navedenih v njej, in pripravi končne razpisne dokumentacije, ki bo na podlagi strokovne presoje upoštevala vse pripombe in podana vprašanja na javno naročilo. Javno naročilo je v postopku usklajevanja."

Medtem pa vsako leto zaradi posledic padcev oziroma predolgega čakanja na pomoč v bolnišnicah pristane več tisoč starostnikov, več kot 500 ljudi na leto tudi umre, poudarja stroka. Finančna struktura javnega naročila sicer trenutno ostaja nespremenjena, zanj je torej še vedo predvidenih 1,8, milijona evrov.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 3
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin