Prehranjevalne navade, ki redijo

Prehranjevanje z lahkimi izdelki Prehranjevanje z izdelki, na katerih piše, da imajo manj maščob, je zavajajoče in vam dolgoročno prinaša več škode kot koristi. Čeprav imajo ti izdelki nekoliko manj kalorij, je maščoba v njih nadomeščena z ogljikovimi hidrati, ki so hitro prebavljivi in poskrbijo, da se raven sladkorja v krvi hitro poviša. To povzroča le kratek občutek sitosti in ponoven naval lakote, zaradi katerega znova sežemo po hrani. Manj ko je ogljikovih hidratov v hrani, nižji je krvni sladkor in tako se čas med obroki podaljša.

Pozni obroki Telo lahko topi maščobe tudi med spanjem, ampak le takrat, ko želodec ni prepoln. Raziskave so pokazale, da ljudje, ki jejo po 8. uri zvečer, iz hrane pridobijo več kalorij in imajo višji indeks telesne mase kot tisti, ki se čez dan prehranjujejo enakomerno. Prav tako imajo večji obseg maščobe okoli trebuha ljudje, ki spijo pet ali manj ur na noč ali več kot osem ur, zato si vzemite čas za krepčilni od šest- do osemurni spanec.

Zastonj prigrizki Grisini, kruh, pecivo in piškoti, ki so na mizi v gostilni, še preden ste naročili svoj obrok, preprosto povedano redijo. Težko se je zadržati ob tej gostoljubni gesti (tudi kadar ni zastonj), vendar ima vsak košček belega kruha, v katerega ugriznete pred predjedjo, lahko tudi 100 kalorij, ki jih sicer niste nameravali prišteti h kosilu, vendar jih telo zazna. Recite si, da zmorete uživati v obroku tudi brez takšnih dodatkov.

Preskakovanje obrokov Kadar hujšamo, v dobri veri pogosto preskočimo kakšen obrok, vendar nam to prej škoduje kot koristi. Telo ob lakoti ne začne samodejno hujšati, ampak še toliko bolj shranjuje maščobo, ki jo hrani za slabe čase. Preskakovanje obrokov namreč upočasnjuje prebavo in tako povečuje lakoto, za nameček pa je tveganje, da se bomo pri naslednjem obroku prenajedli, toliko večje. Najslabše je izpuščanje zajtrka, ki lahko vodi v rejenje in debelost.

Basanje s hrano Ste vedeli, da traja dobre četrt ure, da vaš želodec sporoči vašim možganom, da ima dovolj? Vsekakor dovolj dolgo, da se v vmesnem času lahko prenajemo, zato je priporočljivo, da svoje obroke začnemo uživati počasi. Če jemo počasi, zaužijemo tudi manj kalorij, kar se pri enem obroku še ne pozna toliko, zagotovo pa se v enem letu izognemo bolj konkretnim številkam. Pomembno je tudi, da delamo majhne grižljaje, ki jih dobro prežvečimo, kar seveda podaljša prehranjevanje in nas pripelje do večjega občutka sitosti.

Hrana na velikih krožnikih Preprosto povedano – na velik krožnik se lahko naloži več hrane (in s tem več kalorij), in če niste v slow food restavraciji, kjer vam bodo servirali mikroskopske porcije, zamenjajte svoj servis. Je že tako, da imamo ljudje svoj krožnik raje do vrha poln kot prazen, zato je bolje, da je manjše velikosti. Če bo vaš želodec po četrt ure možganom še vedno sporočal, da je lačen, si ga boste še enkrat napolnili, kar je bolje, kot da že od začetka pretiravate.