Poporodna depresija je bolj razširjena, kot bi pričakovali in si želeli

Prilagajanje na življenje z otrokom je lahko zelo stresno, saj zahteva velike spremembe, od sprejemanja novih družbenih vlog novopečenih mamic in očkov do nove dnevne rutine. Vse to spremljajo precejšnje čustvene in tudi širše družbene prilagoditve ter pretresi. In ne nazadnje, telo novopečenih mamic zahteva tudi čas za počitek, da si opomore od nosečnosti in poroda.

Vzpostavljanje novega ravnovesja v življenju mlade družine lahko pogosto motijo tudi razlike med predstavami in/ali željami mladih staršev, kakšna naj bi bila vloga matere ali očeta, ter razlike med družbeno pričakovanim vedenjem in dejansko realnostjo mlade družine. Tako se lahko rodijo občutki žalosti, nemoči, tesnobe, strahu in zmede.

Katere oblike obporodnih stisk poznamo? Vse to se lahko izraža v obporodnih stiskah, kamor uvrščamo tri različna stanja, ki pa lahko ob dobri pomoči izzvenijo brez posledic. Stiske se lahko po besedah naše sogovornice, specialistke psihiatrije Centra za zunajbolnišnično psihiatrijo na Psihiatrični kliniki Ljubljana dr. Petre Jelenko Roth, začnejo napletati že prej, v nosečnosti, lahko tudi pred njo.

Kot pojasni, je poporodna otožnost najpogostejša poporodna motnja razpoloženja, ki doleti okoli 50 od sto mamic. "Na srečo so težave blage in izzvenijo v nekaj dneh. Kažejo se kot spremenljivo razpoloženje, razdražljivost, jokavost, tesnoba, nespečnost ali neješčost. Mamica ne potrebuje strokovne pomoči, pomagata razumevanje in podpora najbližjih."

Poporodna depresija je najpogostejša obporodna duševna motnja, njene korenine pa po besedah sogovornice začnejo poganjati že med nosečnostjo. "Zaradi nje naj bi trpelo približno 18 odstotkov nosečnic, v prvih šestih mesecih po porodu pa od pet do 20 od stotih mamic. Le vsaka peta poišče strokovno pomoč."

Poporodna psihoza pa je najtežja, vendar na srečo najmanj pogosta poporodna duševna motnja. Ta namreč prizadene eno od tisoč žensk. "Izbruhne lahko že drugi ali tretji dan, običajno pa v prvih dveh tednih po porodu. Ženska je lahko globoko depresivna ali pa izredno hiperaktivna, njeno razpoloženje se hitro spreminja. Ne zmore se organizirati, je zmedena, obnaša se, kot bi bila v svojem svetu, ima blodnje, prisluhe, privide. Večinoma je potrebno zdravljenje v psihiatrični bolnišnici, kjer ob ustreznem zdravljenju hitro okreva."

Poporodna depresija je najpogostejša oblika poporodnih zapletov Poporodna depresija je izmed vseh poporodnih zapletov najpogostejša. Po besedah sogovornice je bolj razširjena, kot bi pričakovali in si želeli. Ob tem Jelenko Rothova pojasni, da jo v zadnjih letih pogosteje prepoznavajo in obravnavajo, zato bi statistični podatki najverjetneje pokazali trend naraščanja.

Včasih so ženske to bolezen skrivale in tudi dandanes, čeprav je pogosta, o njej še vedno težko spregovorijo, saj se bojijo obsojanja, zato se na primer trudijo navzven kazati veselje, v sebi pa se spopadajo z občutki krivde. Prepričane so namreč, da so slabe mame, ker so žalostne in jih nič ne pritegne oziroma ne zmorejo občutiti prijetnih čustev, torej veselja, radosti, zadovoljstva ali miru. "Ponoči ne morejo spati, nimajo apetita, obtožujejo se za stvari, na katere nimajo vpliva, v najtežjih primerih razmišljajo o samomoru." Vendar pa se je treba po besedah sogovornice zavedati, da je depresija bolezen, ki si je niso priklicale same, in da zanjo obstaja pomoč.

Kateri so dejavniki tveganja za depresijo po rojstvu otroka? Dejavnikov tveganja za poporodno depresijo je veliko in če se jih več zbere na kupu, kot pojasnjuje Jelenko Rothova, potem nastanejo težave. "Depresija in huda tesnoba med nosečnostjo skoraj zanesljivo vodita v poporodno depresijo. Zelo visoko tveganje je pri ženskah, ki so že prej v življenju imele depresivno epizodo, ter tistih, ki imajo sorodnika z duševno motnjo. Nosečnost in porod sta visoko na lestvici stresnih življenjskih dogodkov, zato so na primer smrt bližnjega, težave v partnerskem odnosu ali ločitev, izguba službe, finančne težave, selitev dodatno breme po porodu in lahko sprožijo depresivno epizodo pri ženski, ki prej ni imela težav."

Prav tako so k obporodni depresiji nagnjene ženske, ki so že po naravi bolj nervozne, zaskrbljene, črnoglede, nejevoljne, sramežljive in manj samozavestne. V nekaterih kulturah je lahko dejavnik tveganja spol dojenčka. "Zagotovo pa dejavniki tveganja niso večja starost ženske (pri najstnicah je tveganje večje), izobrazba, število otrok in trajanje partnerskega odnosa."

Kako dolgo lahko traja poporodna depresija? Poporodna depresija se začne v prvih šestih mesecih po porodu in ob pravočasnem začetku zdravljenja običajno odleže po tednu ali dveh. "Če ženska ne poišče pomoči, lahko depresija traja nekaj mesecev, let ali celo dlje. Pri mnogih se nadaljuje v kronično depresijo, ki se vleče desetletje ali več, preden poiščejo pomoč. Takrat same ali njihovi bližnji povejo, da se je po porodu zelo spremenila in da si od takrat ni opomogla."

Kako lahko poporodna depresija vpliva na otroka? Po besedah sogovornice je pomembno pomoč piskati čim prej. Tudi zato, ker vpliva ne le na kakovost njenega življenja, temveč tudi na otroka in celotno družino. "Ženska ima komaj toliko energije, da se prebija iz dneva v dan, zato potrebuje zanesljivo pomoč svojih najbližjih. Raziskave so pokazale, da depresivne mame kljub trudu zmorejo manj pozitivnega čustvovanja, so bolj razdražljive, se umikajo, so težje dosledne in tako dalje. Njihovi otroci imajo lahko pozneje težave pri socialnih veščinah, vedenju, razpoloženju …"

In kakšna je pomoč? Če depresija poteka v blažji obliki, jo bo mamica zmogla premagati ob dobri podpori svojih bližnjih. Pri teh oblikah, razlaga Jelenko Rothova , tako pomagajo pogovori, druženje, rekreacija, masaža, priročniki za samopomoč, sprostitvene tehnike in psihoterapija.

"Če je depresija težja, pa je pomembno, da se ženska čim prej začne zdraviti s strokovno, psihiatrično pomočjo, tudi z zdravili, saj ji bo tako kmalu bolje. Bolje se bo počutila in spala, vrnila se bosta energija in veselje, lahko bo skrbela za dojenčka in uživala z njim," še pove naša sogovornica.