Pomagajte prebavi

Ponujamo vam nekaj nasvetov, kako se jim izogniti in kako si skrajšati muke, če ste žrtev akutne diareje. Diareja je tekoče blato, ki ponavadi traja nekaj dni in nato mine sama od sebe. Daljša obdobja, kot je teden dni ali več, zahtevajo obisk pri zdravniku, saj je treba odkriti, kaj jo povzroča. Razlogov je lahko veliko, najpogostejši povzročitelji driske so bakterije (salmonela, E.coli), virusi, črevesni zajedavci, pa tudi črevesna obolenja, zastrupitve s hrano in reakcije na zdravila, med katerimi izstopajo antibiotiki. Poletje je nasploh čas, ko diareja ni nobena redkost, saj vročina v kombinaciji z zgoraj naštetimi dejavniki drisko še pospeši. Kaj lahko storite, da preprečite diarejo? Preprečite lahko dva tipa diareje, to je virusno, ki jo povzročajo rotavirusne infekcije, in potovalno, ki jo lahko staknete, medtem ko potujete oziroma niste v domačem okolju. Proti rotavirusnim infekcijam tako za odrasle kot za otroke obstajajo cepiva, o njihovi uporabi pa se je treba posvetovati z zdravnikom. Proti potovalni driski se ne morete cepiti, čeprav je ena najbolj razširjenih popotniških preglavic, ki nastane zaradi neupoštevanja osnovnih higienskih navodil, povezanih tako s higieno kot z uživanjem hrane in pitjem vode.

Čisto nič nenavadnega ni, če jo kljub vsem nasvetom vseeno dobite, zato je s seboj na poti vedno dobro imeti probiotike v obliki tablet ali kapsul, ki bodo pomagali vaši črevesni flori, da si opomore. Ko nastopi driska, morate poskrbeti, da ne boste dehidrirali – ves čas, a po malem pijte vodo, ki jo lahko občasno nadomestite s fiziološko raztopino, jejte skromno in nemastno hrano, dovolite telesu, da se umiri in najde svojo pot do dobrega počutja.