Ortoreksija – obsedenost z zdravo prehrano

Kadar način zdravega prehranjevanja prestopi mejo zmernosti ter postane obsesija in odvisnost, pojav strokovno imenujemo ortoreksija nervoza.

Ortoreksija kot motnja hranjenja

Ortoreksijo je leta 1997 definiral dr. Bratman in je zloženka grških besed orthos, ki pomeni pravilen in orexis, ki pomeni apetit. Oseba z ortoreksijo se torej s pravilnim in zdravim prehranjevanjem želi počutiti čisto, zdravo in naravno.

Prehranjevanje z zdravo hrano je vsekakor koristno, vendar do meje, do katere ukvarjanje z njo ne poruši izgrajenega življenjskega stila in začne omejevati funkcioniranje osebe na drugih področjih življenja. Pretirano ukvarjanje z zdravo prehrano in pravili prehranjevanja lahko začne pri posamezniku prevladovati do te mere, da zaobjame večji del vsakdana ter vpliva tudi na spremembo odnosa z drugimi ljudmi. V takšnem obsegu jo pojmujemo kot motnjo, ki pa zaenkrat še ni uvrščena v mednarodno klasifikacijo bolezni. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da v primerih ekstremne obsedenosti z zdravim prehranjevanjem, osebe pogosto izgubljajo telesno težo in postajajo podhranjene.

Potek in značilnosti ortoreksije

Dostikrat ljudje zaradi različnih težav (npr. nizke telesne samopodobe, zdravstvenih težav) ali celo preventive pred določenimi obolenji in boleznimi, razmišljajo o spremembi svojih prehrambenih navad in se začnejo hraniti bolj zdravo. Mnogi tako na začetku odstranijo iz prehrane le nekatere vrste hrane (npr. bolj mastno, slano ali sladko hrano), kasneje pa cele prehrambene skupine, tudi ko za to ni pravih zdravstvenih oziroma medicinskih razlogov. Zdrava hrana in način prehranjevanja postopno pridobi osrednje mesto v posameznikovem življenju, pri čemer ljudje razvijajo povsem svojska pravila prehranjevanja. Sprva so, tako kot pri ostalih motnjah hranjenja, v ospredju t.i. medeni tedni, ko se človek počuti bolje in samozavestnejše, saj ima občutek, da je storil zase nekaj koristnega.

Postopno pa ob takšnem samovsiljenem načinu prehranjevanja oseba porablja vse več časa in je s tem vse bolj okupirana. Priprava hrane po točno določenih postopkih, nabava v posebnih (redkih in oddaljenih) trgovinah, planiranje in ukvarjanje z jedilniki za več dni vnaprej in sama izvedba pravilnega hranjenja popolnoma spremenijo življenjski slog, ob tem pa seveda prihaja tudi do večjega finančnega bremena. Zdrava hrana začne kot vrednota dominirati nad ostalimi vrednotami. Vrednotenje sebe in drugih poteka skozi prizmo zdrave hrane. Ob nenačrtovanih prehranjevalnih dogodkih ali želji po »nezdravi« hrani, začno takšni ljudje doživljati občutke krivde, posledično pa jih to sili še k strožjim pravilom prehranjevanja in vzdržnosti. Pojavljajo pa se tudi občutki nadvlade nad tistimi, ki ne posvečajo dovolj pozornosti zdravi prehrani in ob njej zadovoljujejo le potrebo po užitku, brez prave skrbi za zdravje.

Ortoreksija in osebnost

Ortoreksija se pogosteje pojavlja pri ljudeh z določenimi osebnostnimi značilnostmi. V prvi vrsti so rizični predvsem ljudje, ki stremijo k redu in popolnosti. V tem so neomajno togi ter strogi in kaznovalni do sebe in drugih. Nadalje je pomembna prevladujoča splošna orientacija na telesno samopodobo in samovšečnost. Ob tem je značilna tudi nezmožnost obvladovanja neugodnih čustev (strah, jeza, žalost).. Značilna pa je tudi fantazija o nesmrtnosti in strah pred nemočjo in minljivostjo ter neizpolnjene želje po superiornosti nad drugimi ljudmi. Ljudje z ortoreksijo tudi težje vrednotijo stvari, dogodke in ljudi na nekem intervalu (upoštevanje vmesnih nians med dvema ekstremnima ocenama), ampak jih ocenjujejo bolj kategorično (ni vmesnih nias, obstajata samo dve ekstremni oceni: npr. neka stvar je dobra ali slaba, pravilna ali napačna, črna ali bela).

Posledice ortoreksije Posledice dolgoročno čuti tako oseba z ortoreksijo kot njegovi bližnji. Zaostrovanje pravil prehranjevanja pripelje do posploševanja teh načel tudi na druga življenjska področja (npr. delo, šport, izobraževanje) in celo na druge bližnje osebe. Ob tem se izgublja tako kvaliteta kot pogostnost stikov z drugimi ljudmi, saj mnoštvo zapovedi in pravil onemogoča pristnost in spontanost v medčloveških odnosih. Nastaja vse več konfliktov, ki največkrat izhajajo iz vsiljevanja pravil prehranjevanja in seveda zavračanja ali prezira nad tistimi, ki se temu niso pripravljeni podrediti. Zaradi preokupiranosti in pravil povezanih z zdravo prehrano trpijo skupne družinske, partnerske in/ali prijateljske dejavnosti, pogosto pa tudi seksualno življenje in družinski proračun. Postopno lahko pride tudi do socialne izolacije, v kateri oseba z ortoreksijo po eni strani doživlja uspeh in nadvlado nad drugimi, saj je drugačna in s tem »boljša« (bolj zdrava) od drugih, po drugi strani pa vzdržuje identiteto v izolaciji še z večjo strogostjo pri hranjenju do sebe. V takšnem obsegu motnje govorimo že o razvoju hude odvisnosti od zdrave prehrane.

Bratmanov test ortoreksije

Če želite pri sebi preveriti podvrženost ortoreksiji odgovorite na sledeča vprašanja:

• Ali razmišljate o zdravi prehrani več kot tri ure dnevno? • Ali načrtujete obroke za več dni vnaprej? • Ali vam je prehrambena vrednost obroka važnejša od uživanja v hrani? • Ali se vam je ob ukvarjanju s kvaliteto prehrane znižala kvaliteta življenja? • Ali postajate čedalje strožji v izboru kvalitete hrane, ki jo uživate? • Se počutite bolj samozavestni, ko jeste zdravo hrano? • Ste se zaradi zdrave prehrane odrekli hrani v kateri ste nekoč uživali? • Ali se zaradi vašega načina prehranjevanja umikate iz kroga družine ali družbe? • Ali se počutite krive, če jeste hrano, ki ni del vaših pravil prehranjevanja? • Ali vas uživanje zdrave hrane pomirja in omogoča kontrolo nad sabo?

Če ste pritrdilno odgovorili na več kot štiri vprašanja imate verjetno težave z ortoreksijo.

Mnogi nutricionisti (prehrambeni strokovnjaki) so mnenja, da ne obstaja zdrava in nezdrava prehrana, temveč je zdrava vsaka hrana, ki je zdravstveno neoporečna. Če iz kakršnega koli razloga želite spremeniti svojo prehrano ne izločajte iz nje celotnih prehrambenih skupin, če za to res ne obstajajo tehtni medicinski razlogi. Vsekakor pa se o tem posvetujte s strokovnjakom.