Nas pšenični kruh res ubija?

Kruh je eno od najrednejših vsakodnevnih živil med Slovenci, je potrdila anketa, ki jo je za Planet Siol.net naredil Episcenter. Med 698 vprašanimi Slovenci jih 70 odstotkov je kruh vsak dan, samo en odstotek pa kruha sploh ne je. Črni in beli kruh sta vrsti kruha, ki sta najpogosteje na mizi Slovencev.

78 odstotkov vprašanih ni bilo nikoli na dieti brez kruha, tisti, ki pa so že bili, so to storili zato, ker so želeli shujšati, le 18 odstotkov jih je bilo na dieti zaradi zdravstvenih težav. Iz teh podatkov lahko razberemo, da velika večina Slovencev nima težav z izdelki iz pšenice oz. z glutenom – snovjo, ki jo vsebuje pšenica – ali pa temu ne pripisujejo tolikšne vloge, da bi iz svoje prehrane črtali to zadnje čase težavno snov.

V provokativni knjigi Kruh na zagovoru namreč ameriški kardiolog William Davies postavi prepričljivo obtožnico pšenice, pri čemer njegova razlaga temelji na starejših in novejših raziskavah ter seveda praktičnih primerih pacientov iz njegove ordinacije.

Čezmerno uživanje pšenice glavni vzrok za debelost Knjiga ves čas dokazuje tezo, da zdravstvene težave sodobnega sveta, od kronične utrujenosti, artritisa in gastrointestinalnih težav do debelosti, izvirajo iz na videz povsem neškodljivega piškota ali rogljička, ki ga pojemo zjutraj ob kavi. Poleg tega dodaja, da smo debeli zaradi hrane, ki vsebuje pšenico. "Trdim tudi, da je prav čezmerno uživanje pšenice glavni vzrok za čezmerno debelost in sladkorno bolezen," pravi.

Mojca Cepuš, svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje, certificirana nutricistka, se s trditvijo, da je pšenica glavna težava sodobnega prehranjevanja, ne strinja. Pravi, da je res, da jo uživamo v prevelikih količinah, vendar še zdaleč ni edini krivec.

"Vzrokov za debelost in porast srčno-žilnih bolezni je kar nekaj in res je, da je nepravilna prehrana med glavnimi. Vendar pa je takšno posploševanje nevarno in nepravilno. Nevarno, ker s tem vzbujamo občutek, da lahko z izločitvijo enega živila rešimo vse težave (čarobnih tabletk žal ni), in nepravilno, ker je težava sodobnega prehranjevanja pravzaprav skupek težav. Jemo premalo surove hrane, preveč predelane hrane, neuravnoteženo, premalo vlaknin, preveč energijsko bogate hrane in še bi lahko naštevala."

Prehrana brez glutena priljubljena tudi med zvezdniki Prehrano brez pšenice zagovarjajo številni zvezdniki, pa tudi športniki svetovnega formata. Igralka Gwyneth Paltrow v svojih kuharskih knjigah promovira recepte brez glutena, Victoria Beckham prav tako iz svoje hrane izloča hrano iz pšenice, teniški igralec Novak Đoković trdi, da mu je prehod na brezglutensko dieto omogočil boljše rezultate. S predgovorom Williama Daviesa je izdal celo knjigo o brezglutenski prehrani. Davies pa trdi tudi, da je Đoković prav zaradi izločitve glutena iz svoje prehrane osvojil tri grand slame v enem letu.

Pšenica ima podoben vpliv kot heroin Avtor knjige Kruh na zagovoru trdi tudi to, da imajo nekateri posamezniki z odpovedovanjem pšenici velike težave. "Gre za to, da se pšenica polasti vaše psihe in čustev, ravno tako kot heroin." V knjigi omeni tudi raziskave, narejene na proučevanju bolnikov s shizofrenijo, s pomočjo katerih so ugotovili, "da je pšenica hrana, ki potencialno učinkuje na centralni živčni sistem in je eno redkih živil, ki vplivajo na spremembe obnašanja, sprožajo občutke ugodja in ob odtegnitvi odtegnitvene simptome".

Nutricistka je za omejitev prehrane iz pšenice Nutricistka Mojca Cepuš se prav tako ne strinja, da bi s pšenico lahko bili zasvojeni, in pravi, da za zdaj ni dokazov, ali ima pšenica adiktivne lastnosti ali ne.

"Nekateri ljudje lahko imajo pri uživanju večjih količin pšenice in njenih izdelkov odvisnosti podobne simptome. Ljudje, ki čutijo nelagodje po obroku s pšenico, naj jo iz svoje prehrane izločijo, lahko pa poskusijo tudi z izločitvijo vseh žit, ki vsebujejo gluten (pšenica, rž, ječmen, pira, kamut).

Varna so polenta, riž, krompir, ajda, proso, amarant, tef – etiopsko proso. V praksi opažam, da težave, kot so potreba po stalnem hranjenju s pšeničnimi izdelki, lakota, 'craiving' in napihnjenost, minejo, ko omejimo količino izdelkov iz pšenice na od 60 do 150 gramov na dan v ločenih obrokih v kombinaciji z zelenjavo. Primer: kos kruha z olivnim oljem in paradižnikom, testenine z omako iz popečene zelenjave ipd. Na tak način omejimo vnos glutena, pa tudi glikemično obremenitev obroka, kar bistveno vpliva na občutek sitosti/lakote v urah po obroku."

Kruh upodobljen v najlepši knjigi sejma Tudi Klemen Košir, avtor na 31. slovenskem knjižnem sejmu nagrajene knjige Kruh moj vsakdanji, ima o kruhu malce drugačno mnenje kot ameriški kardiolog.

Dodaja pa tudi, da bel kruh iz prečiščene pšenične moke njegovi prebavi ne ustreza najbolje, zato raje peče in uživa kruh iz polnozrnate moke, ki vsebuje več vlaknin, veliko raje kot pšenično pa uporablja rženo moko.