Sreda, 20. 12. 2023, 8.51
2 meseca
Ko bolečina v rami zahteva operacijo
Ramenski sklep igra ključno vlogo pri vsakodnevnih gibih, saj nam omogoča premikanje roke v različne smeri. Kljub svoji izjemni gibljivosti pa je podvržen številnim poškodbam in degenerativnim spremembam, zaradi česar lahko okvara močno vpliva na kakovost življenja posameznika. Ob hudih bolečinah, pri katerih zdravila ne zadoščajo, se lahko pojavi potreba po endoprotezi ramenskega sklepa. Gre za kirurški poseg, ki lahko omogoči ponovno pridobitev funkcionalnosti in zmanjšanje bolečin. Preverili smo, kaj lahko povzroči takšno okvaro, kako poteka operacija in kasneje rehabilitacija.
Kaj je endoproteza ramenskega sklepa?
Operacija endoproteza ramenskega sklepa vključuje zamenjavo poškodovanega ali obrabljenega sklepa s protezo iz umetnih materialov, ki nadomešča funkcijo naravnega sklepa. Postopek se običajno izvaja, če druge možnosti zdravljenja niso uspele in če bolečine ter omejitve gibanja resno vplivajo na kakovost življenja posameznika.
Nadomesti se lahko del ramenskega sklepa na nadlahtnici (glavica), v tem primeru govorimo o delni endoprotezi, ali pa oba dela ramenskega sklepa, in sicer na nadlahtnici (glavica) in lopatici (sklepna ponvica – glenoid), takrat govorimo o popolni endoprotezi ramenskega sklepa. Pogosto uporabimo posebno obliko endoproteze, pri kateri zamenjamo stran glavice in ponvice, takrat govorimo o reverzni ramenski endoprotezi.
Poškodbe ali degenerativna stanja
Endoproteza ramenskega sklepa je lahko potrebna v različnih primerih, predvsem kadar so poškodbe ali degenerativne spremembe v sklepu tako hude, da povzročajo hudo bolečino, obenem pa omejujejo funkcionalnost rame. Nekateri pogosti razlogi, ki lahko vodijo do takega stanja, so:
- velika kronična raztrganina tetiv rotatorne manšete lahko funkcijo rame poslabša do te mere, da aktiven dvig roke v rami ni mogoč. Kadar so tetive močno okvarjene in pripadajoče mišice atrofične, artroskopska rekonstrukcija ni možna. V teh primerih vstavitev reverzne endoproteze uspešno izboljša funkcijo rame in povrne aktivno gibljivost, saj se zaradi vstavljene endoproteze biomehanika rame spremeni in lahko funkcijo tetiv in mišic rotatorne manšete prevzame deltoidna mišica.
- osteoartritis je degenerativna bolezen sklepov, za katero je značilna obraba hrustanca, po navadi vodi do bolečin, omejene gibljivosti in vnetja v ramenskem sklepu;
- revmatoidni artritis, avtoimunska bolezen, ki povzroča vnetje sklepov, tudi ramenskega sklepa, lahko vodi do trajnih poškodb hrustanca in ostalih sklepnih struktur
- poškodbe ramena ali stanja po poškodbah
- tumorji v področju ramena
- stanje po aseptični nekrozi glavice nadlahtnice
Poškodbe, ki zahtevajo menjavo ramenskega sklepa
Poškodba ramenskega sklepa, ki bi bila tako huda, da bi zahtevala endoprotezo, se lahko pojavi pri različnih aktivnostih in situacijah.
Občasno so poškodbe tako hude, da se odločimo za takojšno vstavitev endoproteze (npr. komplicirani zlomi glavice nadlahtnice), pri drugih poškodbah pa lahko dolgoročno pride do postopne okvare sklepa in slabšanja stanja do te mere, da je potrebna menjava ramenskega sklepa.
Nekatere aktivnosti, ki predstavljajo večje tveganje za poškodbe ramenskega sklepa, vključujejo:
- športne poškodbe, še posebej pri športih, ki vključujejo visoko tveganje za padce, trke ali nenadne zavoje, kar lahko povzroči hude poškodbe ramenskega sklepa. Mednje spadajo kontaktni športi, kot so nogomet, košarka, hokej, itd. Izpostaviti velja še nesreče pri padalstvu in borbenih športih;
- padci, zlasti padci z višine, lahko povzročijo hude poškodbe ramenskega sklepa, vključno z zlomi, izpahi ali poškodbami vezi in tetiv;
- prometne nesreče, tudi padci s kolesa, lahko privedejo do hujših poškodb ramenskega sklepa;
- tudi težko delo v poklicih in dejavnostih, ki zahtevajo dvigovanje težkih bremen ali ponavljajoče se gibljive aktivnosti ramenskega sklepa, lahko poveča tveganje za obrabo in poškodbe sklepnih struktur.
Pomembno je vedeti, da se poškodbe ramenskega sklepa lahko pojavijo tudi pri vsakodnevnih aktivnostih in niso omejene le na specifične športne ali ekstremne dejavnosti. Previdnost, uporaba varnostne opreme in pravilna tehnika pri izvajanju aktivnosti lahko pomembno zmanjšajo tveganje za poškodbe ramenskega sklepa.
Kdaj je endoproteza ramenskega sklepa edina prava pot?
Simptomi, ki nakazujejo na potrebo po endoprotezi v ramenskem sklepu, so močne stalne bolečine v področju rame, pri katerih konzervativne metode ne pomagajo več oz. ne pomagajo dovolj. Bolečine so navadno prisotne ponoči ter pri aktivnostih, ki vključujejo roke. Poleg tega je prisotna slaba gibljivost v ramenskem sklepu, ki pacienta ovira pri delu in tudi pri vsakodnevnih aktivnostih.
Diagnozo na podlagi kliničnega pregleda postavi zdravnik, ki opredeli vzrok bolečine, naj bo to posledica poškodbe ali bolezenskega stanja. Diagnozo potrdi z rentgenskim slikanjem (RTG), pogosto pa je zahtevana tudi preiskava z magnetno resonanco (MRI) za opredelitev stanja kit in mišic rotatorne manšete. Za pripravo na operativni poseg in varno izvedbo operacije je skoraj vedno treba opraviti tudi računalniško tomografijo (CT), ki natančno pokaže kostne strukture ramenskega sklepa.
Gre za varen poseg, skrbi so odveč
Vstavitev endoproteze ramenskega sklepa sodi med uspešne posege, saj bolniku izrazito zmanjša stopnjo bolečine, izboljša gibljivost v ramenskem sklepu in s tem izboljša funkcijo zgornje okončine. Visoko usposobljeni kirurgi ustanove Arbor Mea se bodo na podlagi stanja ramenskega sklepa odločili za najboljšo vrsto endoproteze, ki bo omogočala dobro kvaliteto življenja za dolgo časa.
Operativni poseg se najpogosteje izvede v kombinaciji regionalne in splošne anestezije. Na sprednjem ali stranskem delu rame se naredi kožni rez, nato pa se razmakne mišice, da se prikaže ramenski sklep. S posebnimi kirurškimi orodji se odstrani obolele dele sklepa in pripravi ležišče za komponente endoproteze. Dele endoproteze se vklini ali zacementira v nadlahtnico in lopatico. Ko je endoproteza nameščena, se ocenita gibljivost sklepa in stabilnost. Poseg se zaključi z zapiranjem mišičnega ovoja ter zašitjem podkožja in kože.
V ustanovi Arbor Mea poseg izvajajo po najsodobnejših metodah, s čimer omogočijo pogoje za popolno in hitro okrevanje. Pomembno je tudi sodelovanje bolnika in upoštevanje navodil lečečega kirurga. Ta bo pacientu svetoval, katere vaje lahko izvaja, kdaj in kako pogosto.
Ustanova Arbor Mea, vse na enem mestu
Rehabilitacija poteka v več fazah. Po operaciji ima pacient nameščeno ramensko opornico, v kateri bo zgornja okončina počivala. V tem času pacientu svetujejo razgibavanje komolca in prstov na roki. Roko lahko postopno vključuje v izvajanje vsakodnevnih aktivnosti.
Lažja vsakodnevna opravila boste lahko pričeli izvajati po približno štirih tednih. Po od dveh do treh mesecih boste roko lahko uporabljali za večino lažjih vsakodnevnih aktivnosti. Težja opravila in zahtevnejša opravila boste lahko izvajali po šestih mesecih.
V Ustanovi Arbor Mea sodelujejo s specialisti fizikalne in rehabilitacijske medicine in s fizioterapevti – na ta način aktivno sodelujejo pri vodenju fizioterapije ter pri izdelavi programov rehabilitacije. V sodobno opremljenih prostorih in operacijskih dvoranah ter z uporabo najkakovostnejše opreme in materialov bo povrnitev vašega zdravja zagotovo potekala zelo uspešno. Vrhunska medicinska obravnava na področju poškodb in okvar sklepov vam je na voljo kar na štirih lokacijah po Sloveniji.
Preverite, kako vam lahko pomagajo.
