Čakalne dobe za obisk pri revmatologu so nedopustno dolge (video)

Ker pa je revmatologov v Sloveniji premalo, so čakalne dobe nedopustno dolge, je med drugim na današnji novinarski konferenci ob svetovnem dnevu revmatikov, ki bo 12. oktobra, povedal prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., specialist revmatolog, predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo na UKC Ljubljana.

Revmatologov je v Sloveniji premalo Vse revmatične bolnike v Sloveniji zdravi le 20 revmatologov, kar približno pomeni enega na sto tisoč prebivalcev. V drugih evropskih državah je en revmatolog na 50 tisoč prebivalcev. Zato je v Sloveniji čakalna doba za obisk pri revmatologu približno leto dni.

Kot tudi kažejo podatki Kliničnega oddelka za revmatologijo na UKC Ljubljana, je bila konec maja letos čakalna doba za hitri pregled 330, za redni pa 314 dni. Nad dopustno dobo pa je čakalo prek 700 bolnikov.

Ob tem je Tomšič poudaril, da je obseg storitev, ki jih opravljajo omenjeni specialisti, čeprav jih je malo, vse večji, tudi zaradi sodobnega načina zdravljenja. "Hospitalizacije padajo in jih je v primerjavi z letom 2006 le še 80 odstotkov. Skoraj za štirikrat pa se je povečalo število bolnikov v dnevni bolnišnici, kjer bodo letos obravnavali več kot dva tisoč bolnikov. Poleg tega se je zelo povečalo intenzivno zdravljenje. Tako smo recimo v primerjavi s šestimi leti nazaj naredili sedemkrat več punkcij sklepov, podobno je z ultrazvočno preiskavo."

ZZZS še vedno obračunava storitve po samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela Ob tem je opozoril še na en problem, in sicer, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) še vedno njihove storitve obračunava po samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela iz leta 1983. "ZZZS še vedno živi v tem obdobju, revmatologi in naši bolniki pa ne. To povem zato, ker smo v stroki od leta 2010 uradno začeli z zelo intenzivnim spremljanjem aktivnost bolezni pri teh bolnikih. Tako smo na primer klinično preiskavo mišično-kostnega sistema povečali za 4970 odstotkov, vendar ZZZS te storitve ne želi priznati."

Ob tem je Tomšič tudi izpostavil, da je zdravljenje revmatičnih bolezni danes vse bolj uspešno zaradi zgodnejšega diagnosticiranja kot tudi hitrejšega in intenzivnejšega zdravljenja takoj na začetku bolezni. "Cilj je jasen – želimo doseči stanje brez simptomov in znakov bolezni ali vsaj nizko aktivnost bolezni, ne pa zgolj lajšanje bolečin, predpisovanje pripomočkov ali kirurško zdravljenje uničenih sklepov."

Invalidske organizacije imajo vse manj finančnih sredstev Predsednik društva revmatikov Slovenije Andrej Gregorčič je ob tej priložnosti opozoril na zmanjšanje prilivov s strani Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), do česar prihaja zaradi nižjega prometa Loterije Slovenije, ker je kupna moč prebivalstva vse manjša, in ne nazadnje tudi novega zakona o davku od srečk.

Invalidske organizacije, ki dobivajo finančna sredstva od FIHO, se po njegovih besedah soočajo s povprečno desetodstotnim nižjim izplačilom dvanajstin. Poudaril je, da bo tako treba v prihodnje iskati dodatna sredstva, saj želijo nadaljevati z dozdajšnjo kakovostno skrbjo za svoje uporabnike. Ob tem pa je izpostavil, da bi morebitni izpad ali celo ukinjanje socialnih programov invalidskih organizacij zaradi upada finančnih sredstev posledično toliko bolj bremenil državni proračun.