SiolNET. Trendi Zdravje
Oglasno sporočilo
  • Messenger
  • Messenger

Antibiotiki in probiotiki: zakaj jih je priporočljivo jemati skupaj?

Linex
Oglasno sporočilo

Antibiotiki so zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje bakterijskih okužb.

Mnoge bolezni, ki so pred odkritjem antibiotikov ogrožale življenja, so postale popolnoma ozdravljive, prav tako pa se k antibiotikom zatečemo ob bolj pogostih bakterijskih okužbah, kot sta angina, pljučnica in druge. Skratka, antibiotiki so nepogrešljiv del sodobne medicine, s pomočjo katerih se je v svetu povprečna življenjska doba, v 20. stoletju, s 47 let povišala na 78,8 let.

Žal pa imajo antibiotiki tudi neželene učinke.

Antibiotiki delujejo na bakterije, ki povzročajo okužbe, kakor tudi na tiste bakterije, ki so človeku koristne, kar lahko povzroči porušeno ravnovesje črevesne mikrobiote (disbioza).

Tega pa v večini primerov ne zaznamo. Poleg kratkoročnih posledic, kot so antibiotična driska, napenjanje in razrast glivic (na primer kandide), imajo antibiotiki tudi dolgoročne posledice na naše telo – oslabljen imunski sistem in težave s presnovo hranil.

Največkrat opazimo antibiotično drisko, ki jo lahko dobi do 35 odstotkov odraslih, pojavi pa se lahko celo dva meseca po zadnjem odmerku antibiotika.

Zato je ob vsakem jemanju antibiotikov priporočljivo jemati probiotik, ki lahko s svojim delovanjem pomaga odpraviti ali omiliti neželene učinke ter po končanem jemanju antibiotika hitreje povrne črevesje v ravnovesje.

Linex

Koristne bakterije v naši mikrobioti

Naše telo vsebuje do 40 trilijonov mikrobnih celic. Te tvorijo živ ekosistem, ki ga imenujemo mikrobiota. Največ probiotikov najdemo v našem prebavnem sistemu, kjer poznamo več kot 500 različnih vrst. Mikrobiota v našem telesu skrbi za mnoge, zdravju pomembne procese.

Mikrobiota vsakega človeka je natanko uravnovešen, a občutljiv sistem, ki se lahko ob bolezni in ob njenem zdravljenju hitro poruši. Ko se to zgodi, se lahko pojavijo zgoraj naštete težave: antibiotična driska, napenjanje, razrast glivic (na primer kandide) in oslabljen imunski sistem.

Kako nam probiotiki pomagajo?

Probiotiki so mikroorganizmi/bakterije, ki ugodno vplivajo na naše telo.

Probiotiki lahko povečajo možnost pravilnega jemanja antibiotikov.

Le z doslednim upoštevanjem zdravnikovih navodil glede dolžine zdravljenja in načina jemanja antibiotikov lahko pričakujemo želene rezultate. Ker pa so lahko neželeni učinki jemanja antibiotikov zelo neprijetni, marsikdo predpisano zdravljenje predčasno prekine. To odpornejšim bakterijam omogoči, da preživijo, s tem pa se poveča verjetnost, da se bolezen ponovi ali ne pozdravi v celoti.

jemanjem probiotika ob antibiotiku že od prvega dne lahko preprečujete nastanek neprijetnih neželenih učinkov na prebavila in s tem povečate možnosti pravilnega jemanja antibiotikov ter uspešnega dokončanja terapije.

Probiotiki lahko skrajšajo čas trajanja antibiotične driske.

Ob sočasnem jemanju probiotika z antibiotikom se lahko čas trajanja antibiotične driske občutno zmanjša.

Probiotiki po uživanju antibiotikov pomagajo vračati mikrobno ravnovesje v črevesje.

Zato je priporočljivo, da po končani antibiotični terapiji nadaljujemo z jemanjem probiotikov še nekaj časa, saj pomagajo k hitrejši vzpostavitvi ravnovesja v črevesni mikrobioti.

Linex

Kako izbrati pravi probiotik?

Ob številnih izdelkih, ki obljubljajo probiotično delovanje, je težko vedeti, kateri so dejansko učinkoviti. Samo zdravila, ki vsebujejo probiotike, imajo zagotovljene naslednje 3 lastnosti.

1. Vsebuje s kliničnimi študijami preizkušene seve.

Vse »dobre« bakterije niso enake. Le nekatere med njimi so dovolj raziskane, da je mogoče njihovo učinkovitost potrditi z veliko gotovostjo. Med njimi sta seva Lactobacillus acidophilus, LA-5®, in Bifidobacterium animalis subsp. lacits, BB-12®, ki lahko pripomoreta k hitrejši rekolonizaciji črevesne mikrobiote.

2. Ohrani svojo učinkovitost vsaj do roka uporabe.

Probiotične bakterije so izredno občutljive, zato morajo biti skrbno pripravljene in pakirane. V nasprotnem primeru, na primer v odprti embalaži ob stiku z vlago, bodo lahko že po nekaj minutah prisotne koristne bakterije propadle.

3. Zagotovo pride na mesto delovanja.

Mlečnokislinske »dobre« bakterije so prisotne tudi v mnogih živilih, kot so kislo zelje, kefir in jogurt. Vendar te mnogokrat ne preživijo poti skozi naša prebavila in tako ne dosežejo svojega namena. Učinkoviti probiotiki vedno dosežejo mesto delovanja – črevesje.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 2
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin