Vse se začne s pravljico

Prednostne naloge Zavoda Vista so poleg promocije ohranjanja okolja še spodbujanje drugačnosti, raznolikosti in medsebojne povezanosti, spoštovanja, sodelovanja in soodvisnosti ter pozitivnosti, inovativnosti in kreativnosti. Njihov moto je Moralno visoko delujoč človek, njihova ciljna skupina pa so otroci.

Zavod Vista svoje delovanje snuje na čarobnem svetu pravljic. S pravljico in različnimi zgodbami lahko na poseben način obogatimo celoten otrokov razvoj: tam so za otroka veselje, zadovoljitev vedoželjnosti, obogatitev njegovega otroštva, izpolni se mu vse, kar si želi, nauči se, da se je mogoče naravi čuditi, občuti, da je tudi sam del pravljice in da jo je treba spoštovati. S pravljico ali tako usmerjeno zgodbo spozna sistem vrednot, kot so razumevanje, strpnost, spoštovanje drugačnosti, dobrohotnost v odnosu do ljudi, svoboda zase, odsev resnice, ljubezen, duhovnost, pomen igre in dela. Nauči se lepih besed, razvija pozitiven odnos do narave in čistega okolja s prej pridobljenim občutkom varnosti. Zaradi pravljic je tudi nastala ideja o ustanovitvi zavoda, za katerega si ustanoviteljica, sicer učiteljica in pisateljica Aleksandra Pinterič, želi, da bi začel delovati tudi na mednarodni ravni.

Akcija Hanina in moja božična pa se osredotoča na spodbujanje nematerialnih vrednot v predbožičnem času in sočutja do drugačnih. Kako dolgo že deluje Zavod Vista?

Zavod za razvoj vrednot Vista, Murska Sobota je bil ustanovljen leta 2008.

Vi ste učiteljica in pisateljica, kako ste se znašli v vlogi vodje Zavoda Vista in koliko prostega časa vam vzame delovanje zavoda?

Ko so nekako začele nastajati pravljice, sem se spraševala o namenu tega in skozi delo v šoli spoznala, da jih seveda otroci zelo potrebujejo. Zgodbe imajo posebno sporočilno vrednost tako za otroka kot za odraslega. Tako je nastala ideja o Visti in njenih aktivnostih ter vodenje in ustvarjanje idej v sodelovanju z drugimi. Danes obsegajo aktivnosti veliko več kot le pravljice. Vsem pa so skupno izhodišče vrednote.

Koliko sodelavcev skrbi za zavod Vista?

Ta številka se nenehno spreminja. Delujemo kot majhna skupina, ki se želi povezovati z drugimi.

Kaj v vaši okolici oziroma družbi na splošno vas je nagovorilo k ustanovitvi Zavoda Vista?

Predvsem opažanja, kaj ljudje pogrešajo, kaj se nam zdi prav, da lahko dodamo k razvoju družbe – predvsem otrokom, kar se nam zdi izjemno pomembno. Ideje nastajajo na podlagi opažanj in intuicije, ko si k nečemu poklican.

Kakšno družbo promovirate oziroma katere vrednote? Kakšen je namen Zavoda Vista?

Namen Viste je prebujanje vrednot na inovativen način z vizijo, da v prihodnosti potrebujemo posameznike, ki bodo bolj verjeli vase in se zavedali, da soustvarjajo družbo. Vsak projekt, aktivnost je nekako usmerjena na določen sklop prebujanja vrednot. Zbirka Ekoškrat in program Veliki nemarni škornji je osredotočen na vrednote v odnosu do okolja in narave, zbirka Drobna vila pa na medosebne vrednote spoštovanja, projekt Nasmeh z gugalnice na prebujanje vrednot do gibalno oviranih, akcija Hanina in moja božična želja pa se osredotoča na spodbujanje nematerialnih vrednot v predbožičnem času in sočutja do drugačnih.

Nasmeh z gugalnice je poskrbel za osem gugalnic, prirejenih za otroke s posebnimi potrebami.

Ali je delovanje Zavoda omejeno samo na vašo lokalno skupnost?

Začeli smo vsekakor lokalno, danes pa del naših projektov zajemna regionalno in nacionalno raven.

Akcija Veliki nemarni škornji je usmerjena k ekologiji. Kako so jo šolarji sprejeli?

Ideja Velikih nemarnih škornjev je stara že šest let in se je do današnje podobe zgradila na podlagi sprotnih ovrednotenj in analiz. Za idejo smo lani na razpisu INATRI prejeli drugo mesto za inovativnost pri Gospodarski zbornici Slovenije, združili skoraj dva tisoč otrok iz vse Slovenije. Program je vezan na šolsko leto, vsak otrok v programu ima knjigo in CD s pesmicami. Namen programa je vsekakor prebujanje in vzpostavitev vrednot do okolja. A je še tudi veliko več. Otroci skozi program razvijajo inovativnost reševanja izzivov na poti do rešitve, krepijo ustvarjalnost in občutek aktivnega državljanstva.

Zanimivo pa je slišati ideje otrok na ključno vprašanje v projektu, kaj naj junaki naredijo, da bi škornjem povedali, pokazali, da to, kar počnejo, ni v redu. Del teh idej smo letos zbrali in iz najboljših naredili potujočo razstavo. Tu vidimo tudi velik pomen povezovanja s podjetji, gospodarstvom. Vse se začne z idejo.

Nasmeh z gugalnice je poskrbel za osem gugalnic, prirejenih za otroke s posebnimi potrebami. Ali tovrstne akcije pomenijo, da družba oziroma država ne poskrbi dobro za najbolj ranljive člane naše družbe?

Ne, na te reči ne gledamo tako. Skozi izvedbo projekta Hanina in moja božična želja smo zaznali, da na javnih površinah pogrešamo igrala za te otroke, in videli, da so prikrajšani za vključevanje v družbo in pridobivanje prijateljev. Ampak to je dolg proces. Cilj je bil, da gremo v prvi fazi v akcijo, se povežemo z institucijami, ki delujejo na tem področju, in v sodelovanju s prvimi občinami postavimo gugalnice. V projekt smo vstopili z namenom povezovanja, prispevanja in ne raziskovanja, zakaj ni narejenega več. Pomemben nam je pogled naprej in veseli smo bili, da smo srečali veliko takih, ki so tudi že brskali in delovali v tej smeri, da se za invalide na javnih površinah postavi kakšno igralo. In to šteje.

Zbirka Ekoškrat obsega kar nekaj knjigic, ki so nastajale v sodelovanju s šolami in vrtci, saj so jih ilustrirali otroci.

Žabja alergija promovira zavest o skrbi za vodo. Kako slabo oziroma dobro Slovenci skrbimo za čistost naših voda?

Vsakega toliko časa poskušamo najti drugačen pristop k osveščanju, branju pravljic in doprinosu. Tako smo knjigo Žabja alergija, alergija na vodo postavili tudi v obliki potujoče knjige, ki potuje med vrtci in OŠ, da lahko zunaj v naravi na velikih ponjavah berejo zgodbo in jo vključujejo v svoje redne vsebine dela. Trenutno je celo v Makedoniji. Verjamemo, da je veliko dela glede osveščanja in čistosti voda že opravljenega, a vedno lahko naredimo še več.

Kakšen je bil odziv na akcijo Ekoškrat?

Zbirka Ekoškrat obsega kar nekaj knjigic, ki so nastajale v sodelovanju s šolami in vrtci, saj so jih ilustrirali otroci. To je še eden od načinov, kako prebujati vrednote v odnosu do narave ter interpretirati okoljevarstvene težave v sodelovanju z domišljijo. Nekaj zgodb smo tudi priredili v gledališke prestave. Vsekakor nam je prijetno, ko na terenu vidimo, da otroci kakšno zgodbo poznajo.

Ali vam kdaj zmanjka idej, kaj bi bilo treba storiti za boljšo družbo?

Idej je vedno polno, se pa usmerjamo v tiste, ki se močno začutijo in v katerih vidimo potencial, doprinos v družbi.

Eno od področij delovanja vašega zavoda so tudi slikanice. Koliko jih je že nastalo, koliko jih je v delu in v načrtovanju?

Do zdaj smo izdali šest slikanic, Veliki nemarni škornji pa so že v tretjem ponatisu. Letos načrtujemo še dve slikanici.

Ali po toliko časa delovanja zavoda že lahko opazujete prve uspehe vaših akcij?

Vsekakor je prijetno spremljati učinke Velikih nemarnih škornjev po toliko letih, a to je še vedno drobec. Verjamem, da bi lahko z drugačnim financiranjem naredili še več. To je tudi cilj z vizijo, da idejo preselimo na mednarodno raven, ker je potencial za katerokoli naravno okolje na svetu.

Kaj načrtujete za bližnjo prihodnost?

Uživati na soncu in v poletju ter zgraditi nove ideje, opraviti evalvacije.

Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.