Ranljivi otroci se ob konju počutijo manj ogrožene

Od leta 1952, ko je Lis Hartel – zaradi otroške paralize je imela paralizirane noge od kolen navzdol – na svojem konju Danski prijahala srebrno medaljo, je terapevtsko jahanje oziroma hipoterapija postalo sestavni del celostne obravnave oseb z motnjami v gibalnem in duševnem razvoju. V ZDA je tako leta 1969 nastal prvi center za terapevtsko jahanje, slovenski začetki pa segajo v 70. leta, ko so terapevtsko jahanje v fizioterapevtsko obravnavo začeli uvajati najprej na gorenjskem koncu.

Eden takšnih centrov, kjer je konj enakovreden člen terapevtskega tima, je v Starošincih pri Ptuju, kjer Zavod Nazaj na konja izvaja različne aktivnosti in terapije za celostno obravnavo otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami. Pri njih za zdaj dela in se uči šest terapevtskih konj.

Ko otrok začuti toplino konja, se hitro naveže nanj

Konj s svojo toplino, počasnim srčnim utripom in velikosti pomirja tako otroke kot odrasle.

Konj je posebna žival že zaradi velikosti, je žival gibanja in svobode, vendar je v naravi vedno plen, zato beži pred plenilci. Za primerjavo: mačke in psi so invazivne živali, ki plenijo in napadajo. Konj se brani z begom. Že s tega vidika funkcionira čisto drugače. "Na podzavestni ravni se to zaznava in ranljive ciljne skupine se lažje identificirajo s konji kot z drugimi živalmi, saj se ob konju počutijo manj ogrožene. Konj jih pomirja. Ko otrok začuti toplino konja in njegovo mehko dlako ter počasnejši srčni utrip, ki ga podzavestno spomni na varnost v maternici, se hitro naveže nanj," je o tem, zakaj je konj tako primerna terapevtska žival, povedala terapevtka in inštruktorica ter solastnica Zavoda Nazaj na konja Metka Demšar Goljevšček.

Na podlagi otrokove podzavestne interakcije s konjem otroka učijo pravilnih vedenjskih vzorcev. Konj pa je tudi edina žival, na kateri lahko otrok z motoričnimi težavami doživi izkušnjo tridimenzionalnega gibanja, ki je sorodno gibanju človeka pri hoji.

Inštruktor mora imeti pedagoško ali zdravstveno izobrazbo

Terapevt, ki dela s konjem, mora imeti pedagoško, socialno-varstveno ali zdravstveno izobrazbo. Metka Demšar Goljevšček, ki jaha že od zgodnjega otroštva in ji je čarobni svet konj zelo domač, je s terapevtskim jahanjem povezala in nadgradila svojo pedagoško izobrazbo. Kot terapevtka dela že deset let, začela je že kot študentka. Svoje znanje predaja naprej bodočim terapevtom, ki se v letu in pol izšolajo za terapevte.

Konj mora biti dobro usposobljen za poklic terapevta

Terapevtski konj mora biti zelo komunikativen. (Terapevtke Nastja, Metka in Vanja z Angelom)

Za terapevta ni primeren vsak konj. Že v osnovi mora zelo rad sodelovati z ljudmi, mora biti zelo komunikativen, predvsem pa mora to delati z veseljem, sicer zanj lahko postane preveliko psihično breme. Konj je namreč zelo senzibilno bitje, ki kot spužva vpija težave, ki jih posameznik nosi s sabo.

V Zavodu Nazaj na konja sami izšolajo svoje grivaste terapevte. Delajo že s čisto mladimi žrebeti, pred sedmim ali osmim letom sploh še niso primerni za redno terapevtsko delo.

Osnovno šolanje, ki traja najmanj dve leti, lahko začnejo šele pri četrtem letu starosti konja. "Potem konja še specializiramo za terapevtsko delo," je povedala Metka Demšar Goljevšček in dodala, da morajo vedno paziti, da ga ne preobremenijo in mu namenjajo dovolj sprostitve in tudi dopusta, če je treba. Utrujen konj in konj v stresu ni primeren terapevt.

Terapija se začne že na pašniku

Metka Demšar Goljevšček: "Otroci pri konju zelo hitro sprejmejo pravila, disciplino, in zmožnost, da se osredotočajo."

Otrok se prek terapije nauči spoštovanja in skrbi za neko živo bitje, čeprav ima morda svoje težave in potrebe. Tudi od njega moramo zahtevati, da skrbi za drugega.

"Terapija se začne že na pašniku, ko opazujemo skupino konj. To je del priprave na skupinske terapije. Vidimo, kakšni odnosi se spletajo med konji in kakšna je njihova hierarhija. Potem si vsak izbere svojega konja in pove, zakaj mu je prav ta všeč," je povedala Metka Demšar Goljevšček.

"Na začetku ure konja najprej očistimo. Že med tem se mišice sproščajo," je o poteku terapije povedala terapevtka Vanja Stermšek, medtem ko je pripravljala devetletnega konja Angela za deklico Majo. Terapija sledi ciljem, ki jih določijo za vsakega otroka posebej, to je razvoj motorike, čustev in socialnega področja. Med specifičnim cilji pri delu z otroki z motnjami gibalnega aparata so koordinacija rok, izboljšanje ravnotežja, boljša telesna orientacija, povečevanje gibljivosti in stabilizacije medenice, uravnavanje mišičnega tonusa ...

Učinek terapij je odvisen od težave, s katero otrok prihaja. Najbolj merljivi so rezultati, ki se dotikajo razvoja motoričnega področja, to pa je odvisno od kompleksnosti motnje, ki jo otrok ima. "Pri nekaterih otrocih se že po drugem srečanju aktivira vzravnalni refleks in pridobijo ravnotežje. Otroci pa tudi zelo hitro sprejmejo pravila, disciplino, zmožnost, da se osredotočajo," je učinke terapije pojasnila Metka Demšar Goljevšček.

Prva ljubezen vedno ostane

Družina Zemljič iz Maribora - starša Borut in Urška ter sestrici Gaja in Maja -, ki v Starošince prihaja že deset let.

Otroci in konji so zelo navezani, še posebej globoka je prva ljubezen. Včasih je namreč treba konja zamenjati, a prva ljubezen vedno ostane. Terapevti se trudijo, da ima en otrok vedno enega konja, medtem ko ima en konj lahko do tri otroke. Več otrok bi ga že zbegalo.

Maja Zemljič je 15-letna deklica, ki že od leta 2005 vsak teden prihaja na terapevtsko jahanje. To je za njeno družino in zanjo postalo že način življenja. Angel je njen četrti konj in na dan, ko ima terapijo, ne more početi skoraj ničesar drugega, saj se tako močno veseli terapije. Njena osemletna sestrica Gaja pa prav tako, saj ima večkrat priložnost jahati ali se igrati ob konju in Maji pomagati čistiti konja.

Majina terapevtka Vanja z Angelom.

Maja je bila na začetku terapij zelo prestrašena in tiha, tako da je trajalo kar dolgo, da se je sprostila. Zdaj že pogumno konju očisti kopita, ga skrtači in osedla. "Vse že znam. Vseh konjev sem že navajena, saj sem že skoraj vse jahala," je navdušeno povedala deklica, ki doma skrbi za ribico, zajčka in papagajčka. V šoli pa dobiva tudi terapijo s psičkom. Sicer je navdušena nad glasbo, zato vsako prosto minuto izkoristi za ples.

Po uvodnih pripravah so se odpravili v jahalnico, kjer so Vanja in Metka ter vajenka Nastja pomagale Maji, da se je zavihtela na Angela. Vaje na konju so bile videti zabavne, vsaj po Majinem navdušenem smehu sodeč, a ko smo sami zajahali konja, smo videli, da vzdrževanje ravnotežja na konju le ni tak mačji kašelj. Da bi zraven še izvajali vaje in se navdušeno smejali na vsa usta, si nismo upali niti pomisliti.

Več fotourtinkov si oglejte v fotogaleriji zgoraj.

Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.