Torek, 26. 1. 2016, 21.46
10 mesecev, 2 tedna
Klic, ki otroka pripelje v varno pristanišče odrasle odzivnosti
TOM, edini splošni telefon za otroke in mladostnike v Sloveniji, spodbuja mlade, da sami rešijo svoje težave, ali vsaj pomaga poimenovati čustveno dogajanje, ki se plete v otroški duši.
Krizni ali splošni? Splošni, upravičeno.
Kam se obrniti, ko se utapljamo v skrbeh in smo premladi, da bi poznali odgovore na svoje stiske? Odgovor je TOM, edini splošni telefon za otroke in mladostnike v Sloveniji. Ob nastajanju telefona so se srečali z dilemo, ali naj bo to krizni telefon za otroke ali telefon za otroke in mladostnike, za njihove dnevne težave s samim seboj, težave v družini, šoli ali s sovrstniki.
"Prevladala je druga doktrina in menimo, da upravičeno. Kot kažejo analize klicev pri nas in na primerljivih telefonih v drugih državah, gre pri klicalcih velikokrat za vsakdanje težave, ki so lahko pogojene s spremembo okolja, novimi dejavnostmi in preizkušnjami, prvimi izkušnjami z novimi ljudmi. Zaradi velike dinamike v razvoju in različnosti otrok in mladostnikov je za njih še kako pomembno, da posameznik ve, da se nekaj 'posebnega' ne dogaja samo njemu, da je tam nekdo, ki ga lahko pokliče takrat, ko on presodi, da ga potrebuje, čeravno je težava morda majhna in preprosto rešljiva, a se v tistem hipu zdi njemu ali njej skorajda nerešljiva," je povedala Zdenka Švaljek, strokovna vodja nacionalne mreže TOM.
Otroci in mladostniki lahko svetovalcem vsak dan med 12. in 20. uro na brezplačni telefonski številki 116 111 anonimno zaupajo težave in se o njih pogovorijo.
Vprašanja lahko postavijo tudi prek spletnega obrazca na:
- http://www.e-tom.si/eposta
- ali v spletni klepetalnici.
Anonimnost in zaupnost pogovora in klicateljev sta zagotovljeni.
Četrtina klicalcev sprašuje za nasvet
Če imaj nekdo na telefonu pozitivno izkušnjo pri vsakdanjem vprašanju, bo lažje poklical, ko bo zelo hudo.
"Kljub velikemu številu tihih in preizkuševalnih klicev menimo, da je pomembno, da ostanemo splošni telefon, saj otroci (pa tudi odrasli) v trenutkih velike stiske ali krize lažje govorimo z znano osebo, z nekom, ki mu zaupamo. In če je otrok imel na telefonu pozitivno izkušnjo pri vsakdanjem vprašanju, bo lažje poklical, ko bo zelo hudo," je dodala sogovornica.
Lani so imeli skoraj 30 tisoč kontaktov, od tega približno četrtino svetovalnih pogovorov. Najpogostejše tematike so bile telesni razvoj in spolnost, ljubezen, vrstniki in družina, zanimale so jih tudi splošne informacije in prosti čas ter šola, telesne in psihološke težave, odvisnost, zlorabe, težave na internetu, na dnu tematik pa so samomorilne teme in socialna stiska.
V petih letih do 200 usposobljenih svetovalcev
Tom telefon® deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Ustanovljen je bil leta 1990 na pobudo Komisije za otrokove pravice pri ZPMS. Pet let pozneje je bila vzpostavljena nacionalna mreža, ki povezuje okoli 200 usposobljenih svetovalcev prostovoljcev. Ti se usposabljajo za delo na izobraževanjih in rednih supervizijah. Mrežo sestavlja osem svetovalnih skupin v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Slovenskih Konjicah, Velenju, Krškem, Idriji in Tolminu.
Telefon, kjer je nekdo od odraslih vedno na voljo
TOM je lani obeležil 25-letnico delovanja in ob tej obletnici je predsednik nacionalne mreže TOM dr. Albert Mrgole izpostavil, da stabilnost ustanove TOM zagotavlja točko varnosti in razpoložljivosti.
Sporočilo telefona TOM je: "Tukaj smo na voljo vsak dan med 12. in 20. uro." Z drugimi besedami, vselej bo nekdo od odraslih na voljo za odziv. Vselej bo nekdo, ki se bo odzval, prisluhnil, skušal razumeti, poiskati smisel, pomagal poimenovati temeljno čustveno dogajanje. Vloga svetovalcev na TOM je otrokom in mladim omogočiti, da svoja vprašanja, dileme, stiske, strahove, trenutne vzgibe delijo in pripeljejo v varno pristanišče odrasle odzivnosti.
Veliko preizkušanja, ki mu sledijo pravi pogovori
Preizkušanje je prvi korak pri vzpostavljanju svetovalnega pogovora.
Z izobraževanjem in rednimi nadzori svetovalci ohranjajo veščine ustrezne odzivnosti za najrazličnejše primere in potrebe, s katerimi se dnevno srečujejo pri svojem prostovoljnem delu.
"Kako zelo otroci potrebujejo samo in zgolj odziv, priča razlika med klici, ki jih označujemo kot 'zafrkantske' ali 'preizkuševalne', in klici, ki so opisani kot svetovalni ali informativni. Pomembno več je prvih. Tako lahko razumemo, da se otroci doma mnogokrat počutijo osamljene, da so mnogokrat izgubljeni in poiščejo točko varnosti. Dovolj je zgolj odzivnost odraslega, dovolj sta sporočilo in gesta, da jih je nekdo pripravljen poslušati," je poudaril dr. Albert Mrgole.
Mlajši najstniki tudi preizkušajo, koliko so odrasli trdni in ali je dovolj varnosti. To je lahko kdaj videti tudi kot neprimerno provociranje, vendar je to le prvi korak pri vzpostavljanju svetovalnega pogovora, ki se lahko šele po preizkusu varnosti in "trdnosti terena" razvije do stopnje informativnega ali bolj svetovalnega značaja.
Telefonski pogovor pomaga spodbujati mlade, da sami rešijo svojo težavo
Telefonsko svetovanje je način pomoči, kjer usposobljen svetovalec dela s klicalcem po telefonu in mu omogoči, da razišče in razreši trenutno stanje oziroma težavo.
"Osnovno izhodišče svetovalnega dela na TOM je, da je klicalec v stiski, vendar se je s to stisko sposoben spopasti in jo razrešiti. Svetovalec spodbuja otroka ali mladostnika, da ob njegovi pomoči sam reši svojo težavo. S tem spodbuja in razvija klicalčevo samozavest, samonadzor in upanje," je pojasnila Zdenka Švaljek in dodala, da kadar gre za kompleksnejše težave, ki niso rešljive prek telefonskega svetovanja ali je potrebna profesionalna obravnava, svetovalci klicatelje napotijo na ustrezne institucije, organizacije ali službe: k zdravniku specialistu, na primer h ginekologu, v knjižnico, šolski svetovalni službi, na drug telefon, v knjižnico, na center za socialno delo, policijo, svetovalni center ipd.
Včasih otroci kličejo za druge osebe, prijatelje, sorodnike. Primer takšnega klica je recimo, ko otrok ali mladostnik opazi, da ima njegov prijatelj težave z drogami, in sprašuje, kako mu lahko pomaga, kam se lahko obrne. Takšnih klicev je okoli en odstotek.
Klic ne more nadomestiti domačih pogovorov
Telefonsko svetovanje ni nadomestilo za pogovore, ampak njihovo dopolnjevanje.
Kako se bo otrok doma pogovarjal s starši, pa je odvisno od teme (spolnost je še vedno tabu), razmer in odnosov v družini, navezanosti otroka na starše in tudi od starosti.
"V obdobju mladostništva mladostnikova komunikacija s starši postaja vse bolj selektivna, mnoge vidike svojega življenja začenja deliti s svojimi vrstniki. Ti mu pomagajo oblikovati njegov odgovor na vprašanja, kdo je, kaj hoče, za kaj se bo odločil," je pojasnila Zdenka Švaljek.
Družina je za otroka zelo pomembna, saj naj bi ga s svojo ljubeznijo varovala in pripravljala na samostojno življenje, ga naučila med drugim tudi premagovanja težav, iskanja rešitev, pogajanja in celo prepiranja. Krize v družini so v obdobju pubertete in uporništva mladostnika pogostejše, vendar potrebne, da se bo mladostnik znal pravilno postaviti zase, da se bo naučil reševati težave na sprejemljiv način. "Težava je, kadar družina za otroka ni varna in zdrava, ko so starši preveč okupirani s svojimi težavami in iščejo rešitve v raznih odvisnostih, kar lahko vodi do zanemarjanja in celo nasilja nad otrokom," je še povedala sogovornica, ki telefonskega svetovanja ne vidi kot nadomeščanje pogovorov, temveč kot dopolnjevanje.
Prav tako ne opaža, da bi bilo zaradi vedno večje rabe internetnih klepetalnic in forumov vedno manj svetovanja po telefonu.
Ravno nasprotno, klicalec prek telefonskega pogovora dobi takojšen odziv. Človeški glas je veliko več vreden kot spletni pogovor, zato je prepričana, da svetovanje po telefonu še dolgo ne bo staromodno.
Zbornik za pomoč šolam in staršem
Ob 25-letnici delovanja TOM telefona je je ZPMS (Zveza prijateljev mladine Slovenije)izdal zbornik Odgovori sodobnim izzivom odraščanja, ki so ga pripravili z namenom, da zberejo sodobne izkušnje in znanja pri odzivnosti in svetovanju otrokom in mladostnikom, uporabnikom TOM telefona®. K sodelovanju so povabili tudi strokovnjake z bogatimi izkušnjami, ki v vsakdanji praksi delujejo na področjih, povezanih z mladimi.
Želja avtorjev zbornika je, da postane učni pripomoček vseh, ki se dnevno srečujejo z otroki in mladostniki. Svoje mesto naj bi našel predvsem v osnovnih in srednjih šolah ter centrih za socialno delo, v pomoč pa je lahko tudi staršem.
Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.
