TOP 10 izletov po Sloveniji

Potrebujete nasvet, kam v vročih dneh na izlet? Ponujamo vam deset predlogov.

Pršivec

Pršivec (1761 m) je gora nad Bohinjskim jezerom, ki ponuja čudovit razgled na vse strani. Tako na Triglav, Pokljuko, Bohinjsko jezero, Vogel kot tudi na ostale bližnje in daljne planine in gore Julijskih Alp. Na Pršivec se vodi več poti. Iz Stare Fužine boste po lahki označeni poti do vrha potrebovali slabe štiri ure, če se na Pršivec podate s planine Vogar, boste na vrhu v slabih dveh urah. Bolj zahtevni izletniki pa se lahko podajo na Pršivec po zahtevni poti - od Koče pri Savici bodo preko Komarče vrh ugledali v slabih štirih urah.

Peričnik

Skoraj do slapa Peričnik, najlažje dostopnega slovenskega slapa, se lahko pripeljemo po cesti, ki vodi iz Mojstrane proti Aljaževem domu v Vratih. Po štirih kilometrih vožnje je ob cesti Koča pri Peričniku, od tam pa je približno deset minut strme hoje do spodnjega slapa. Spodnji Peričnik sodi s svojimi 52 metri med najvišje slapove na Slovenskem. Še nekaj minut boste potrebovali do zgornjega Peričnika, ki v višino meri le 16 metrov, a ni od spodnjega brata nič manj veličasten. Če ju boste obiskali v vročih poletnih dneh, vas bosta z neštetimi drobnimi kapljicami prijetno ohladila. Tako zgornji kot spodnji Peričnik lahko opazujete od zadaj, če greste pod previsno steno, čez katero padata.

Sveta Ana nad Podpečjo

Grič Sveta Ana (484 m) na južnem robu Barja tik nad Podpečjo ob jasnem vremenu ponuja prekrasen razgled na Barje (od Vrhnike do Škofljice) ter na naše vršace in mesta pod njimi griče in gore, ki se vzpenjajo ob njem (Polhograjsko hribovje, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe). Zaradi izredno lahkega in za vsakogar primernega dostopa je priljubljen cilj mnogih izletnikov. Na Sveto Ano vodi več poti, najkrajša je tista iz Podpeči, sicer pa se večina na Sveto Ano poda iz Preserja, od koder je 40 minut lahkotne hoje.

Polhograjska Gora

Polhograjska Gora s cerkvijo svetega Lovrenca (824 m), severozahodno od Polhovega Gradca, ima izrazito obliko kope. Za svoje bivališče so jo izbrali že v rimskih časih, o čemer pričajo arheološke izkopanine, ki jih hranijo v muzeju na Dunaju in v Ljubljani. Polhograjska Gora je bila že v preteklosti znana tudi med botaniki, saj je grof Blagay kot vnet botanik ob njenem vznožju postavil obelisk kot spomin na obisk saksonskega kralja Friderika Augusta, ki je prišel v Polhov Gradec gledat blagajev volčin. Na Polhograjsko Goro se je možno vzpeti le z južne strani, do vrha pa boste v najslabšem primeru potrebovali debelo uro. Na vrhu vas bo pričakal čudovit razgled in ves trud bo poplačan.

Kraški rob

Kraški rob je strma tektonsko večkrat pretrgana meja med Krasom in Slovensko Istro. Razteza se v več deset kilometrov dolgem pasu od Italije preko Slovenije do Hrvaške. Kraški rob predstavlja geološko, geomorfološko in podnebno mejo, v preteklosti pa je tod potekala tudi meja med Beneško republiko in Habsburškim cesarstvom, na kar nas spominja vrsta obrambnih stolpov. S Kraškega roba je prelep razgled na valovito Istro in blešče morje Tržaškega zaliva. Po Kraškem robu poteka krožna markirana planinska pot Hrastovlje – Podpeč – Socerb – Osp – Tinjan – Rižana – Kubed – Hrastovlje, imenovana tudi Pot gradov, ki jo lahko prehodite v celoti (približno šest ur) ali le delno.

Štanjel

Štanjel velja za eno najstarejših in najbolj slikovitih naselij na Krasu z ozkimi ulicami in kamnitimi hišami z raznolikimi kamnoseškimi izdelki. Najstarejši ostanki renesančno-baročnega gradu segajo v srednji vek, dokončno podobo pa so mu dali grofje Cobenzli ob koncu 17. stoletja. Poseben pečat kraju je dal tržaški prijatelj arhitekta Maksa Fabianija - zdravnik dr. Enrico Ferrari, ki se je zaljubil v Štanjel. S Fabianijem sta med leti 1924 do 1942 uredila obsežen park. Poleg Ferrarijevega vrta in gradu dajejo svojstven pečat Štanjelu tudi poznogotska cerkev svetega Danijela z »limonasto« kupolo, Fabianijeva pot, Kraška hiša, galerija Lojzeta Spacala … V Štanjel vodi več poti iz Vipavske doline in sežanskega konca.

Rožanec

Rožanec je belokranjska vas med Črnomljem in Semičem. V bližini vasi je skrit mitrej, nekdanje pogansko svetišče in eden od najprivlačnejših arheoloških spomenikov v Sloveniji, do katerega vodi markirana pot. Mitrej je reliefna podoba perzijskega sončnega boga Mitre, ki ubija bika. Podoba je vklesana v navpično steno na zahodni strani ovalne vrtače Judovje. Mitraizem, ki je v 3. stoletju izginil, so na naše območje iz dežel današnjega Irana prinesli rimski legionarji v času prvega širjenja krščanstva. Mimo mitreja je nekoč vodila rimska cesta proti današnji vasi Gradac in od tam naprej po dolini reke Kolpe naprej na današnje hrvaško ozemlje. Nedaleč od mitreja stoji cerkev svetega Jurija z zvonikom na preslico, obdana s kamnitim obzidjem.

Solčavska panoramska cesta

Solčavska panoramska cesta se vije pod gorskimi vršaci in nad pašniki. Približno 25-kilometrska pot se iz Solčave vzpne proti Podolševi in se nato mimo Logarske doline zopet vrne v Solčavo. Pot je priljubljena pri kolesarjih in ljubiteljih gurmanskih dobrot, ki jih ponujajo visokogorske turistične kmetije ob panoramski cesti. Mnogi izletniki pa se na poti odžejajo tudi pri izviru železne vode ali Krofičeve kisle vode, mineralne zdravilne vode, ki ugodno vpliva na delovanje prebavil.

Bogojina

Bogojina je večje naselje na južnih obronkih Goričkega, ki se v listinah prvič omenja leta 1208. Njeno belo župnijsko cerkev Gospodovega vnebohoda se na pomurski ravnici vidi že od daleč. Cerkev, najpomembnejši objekt v naselju, je delo arhitekta Plečnika in velja za eno najpomembnejših stavb slovenske cerkvene arhitekture. Plečnik je pri gradnji nove cerkve med v letih 1924 - 1927 ohranil staro romansko cerkev, upošteval krajevno lončarsko izročilo in ji dal pečat svoje genialnosti.

Črno jezero na Pohorju

Črno jezero je največje jezero na Pohorju in se nahaja 1197 metrov nad morjem. Jezero je dobilo ime po organskih odpadkih odmrlih rastlin in živali, ki so se leta in leta nabirali na dnu jezera ter sčasoma ustvarili debelo plast mulja, ki je tako rekoč črne barve, čeprav je voda kristalno čista. Izhodišče za izlet k jezeru je navadno v bližini doma na Osankarici, ki leži ob cesti Oplotnica - Ruše. Pot skozi močvirnat gozd je deloma speljana po manjših lesenih mostičkih, ki omogočajo hojo po suhem. Po 20 minutah prijetne hoje nas pot pripelje do Črnega jezera, ki je umetnega nastanka - sredi 19. stoletja so jezersko vodo zajezili zaradi spravljanja hlodovine v dolino. Danes je območje Črnega jezera zaradi edinstvenega ekosistema visokih šotnih barij zavarovano. Izlet lahko podaljšamo za 40 minut in obiščemo Svete Tri kralje, ki so prav tako priljubljena izletniška točka.