Živa knjižnica

Na Prešernovem trgu bo danes in jutri med 14. in 19. uro potekala akcija Živa knjižnica, s katero vabijo k dialogu, razmisleku o vrednotah in človekovih pravicah, sprejemanju različnosti in soočanju z lastnimi predsodki in živemu srečevanju s stereotipi. V živi knjižici si namreč ne izposojate knjig, ampak se lahko pogovarjate s predstavniki in predstavnicami različnih ranljivih skupin.

"Ste kdaj razmišljali o predsodkih in stereotipih, ki jih imate do drugih? Ali o tem, kako vas vidijo drugi? Ste polni stereotipov o muslimanih in judih, priseljencih, duhovnikih, istospolno usmerjenih, Romih ali invalidih? Ste pomislili, da je to zato, ker do zdaj niste imeli prave priložnosti govoriti z eno od naštetih oseb in spoznati, kakšno je njeno ali njegovo življenje v resnici?" je konstruktivni nagovor organizatorjev projekta.

Letošnjo Živo knjižnico Društvo informacijski center Legebitra organizira v sodelovanju z Mladinskim centrom Podlaga in Mladinskim kulturnim centrom Maribor.

Po Ljubljani bo ta odpotovala še v Sežano, tam se boste lahko pri Starem gradu s sodelujočimi pogovarjali 24. avgusta med 14. in 19. uro, v istem času pa se bo 14. septembra projekt odvijal na mariborskem Grajskem trgu.

Letošnji koordinator projekta Živa knjižnica – ne sodi knjige po platnicah Mitja Blažič pravi, da je tokrat še posebej bogata: "Na voljo bo več kot 30 različnih knjig, predstavnikov in predstavnic različnih ranljivih skupin, ki se v svojem življenju srečujejo s predsodki in stereotipi družbe. Naj naveden samo nekaj naslovov: duhovnik, pokrita muslimanka, jud, gej, lezbijka, oseba, ki doživlja nasilje v družini, transspolna oseba, predstavnica izbrisanih, samohranilka, mama geja, oseba, ki je prebolela raka, aktivistka gibanja 15-o, mama osmih otrok, tujec, ki živi v Sloveniji, čefurka, nekdanji odvisnik od drog, oseba s hendikepom, oseba, ki je prebolela bulimijo, mlada Rominja z Dolenjske …"

V procesu oblikovanja knjižnične ponudbe so se organizatorji pogovarjali z več kot 40 ljudmi, ki so bili nad povabilom navdušeni, saj se jim zdi, kot povzema Blažič: "Tovrsten način spopadanja s predsodki, stereotipi in diskriminacijo, torej s pogovorom o osebni izkušnji, eden tistih, ki lahko zares učinkovito odpira glave in srca ljudi. Prav čas krize, ko je družbena klima razgreta in ljudje v množičnem nezadovoljstvu iščejo krivce za svoje stiske, pa je idealen čas za spoznavanje raznolikosti in sprejemanje drugega."

Ustavimo nasilje

Zgodovina projekta sega v leto 2001, prvič so ga izvedli na Danskem po tem, ko so zaradi etničnega nasilja v omenjeni državi umorili najstnika. V spomin žrtvam nasilja in z željo po soočanju s predsodki in boju proti diskriminaciji so pod geslom Ustavimo nasilje (Stop the Violence) zasnovali projekt Žive knjižnice.

Tega je nato v imenu aktivnega zavzemanja za človekove pravice in svoboščine v svoj program uvrstil Svet Evrope in tako so ga pri nas prvič organizirali pred petimi leti.

Izkušenj se je v teh letih nabralo veliko, pripoveduje Jasna Magić, koordinatorka projekta iz preteklih let. "Živa knjižnica je priložnost za učenje," izpostavlja izhodiščni cilj akcije.

Odzivi bralcev in bralk, ki so navdušujoči, pa so seveda različni. Med njimi so na evalvacijske liste nekateri zapisali: "Danes sem izvedel toliko novih podrobnosti in pridobil novo znanje o določeni skupini." Ali pa so zapisali, da so z branjem žive knjige spoznali, da je bilo njihovo mišljenje popolnoma drugačno od realnosti in podobno.

In kot še poudarja Jasna Magić, se pri unikatni izkušnji posredovanja informacij iz prve roke ne zdi pomemben samo pogovor med knjigami in bralci, ampak predvsem srečevanje med knjigami samimi. Torej med predstavniki in predstavnicami različnih ranljivih skupin. Ne nazadnje učenje o drugem poteka tudi med njimi.