Zapore cest ob Križankah: Festival Ljubljana poglablja socialne neenakosti

Zaporo cest v okolici Križank je vodstvo Festivala Ljubljana prvič postavilo letos 23. julija, v času koncerta 2Cellos. Festivalskih prireditev tako ne bo več mogoče spremljati iz tamkajšnjega parka in okoliških javnih površin. Gesto, ki jo javni zavod izvaja ob sodelovanju z ljubljansko občino, ta mu je namreč za zaporo izdala dovoljenje, krije pa tudi stroške dnevnega zaprtja cest (ta znaša 700 evrov), kot so pred dnevi poročali na nacionalni televiziji, so organizatorji festivala utemeljiti z dvema razlogoma. Z zagotavljanjem varnosti obiskovalcev in obiskovalk ter zaradi zmanjševanja hrupa.

Z napovedjo vodstva Festivala Ljubljana, da bodo v prihodnje takšne zapore v času njihovih prireditev stalnica in ne izjema, pa so bili organizatorji na socialnih omrežjih že takoj deležni ostrih kritik.

Festival Ljubljana poglablja socialne neenakosti Ob objavi informacije ljubljanske občine o zapori Zoisove ceste in severnega kraka Emonske ceste za ves promet v času prireditev Festivala Ljubljana, se je odzval tudi svetniški klub Združene levice v svetu Mestne občine Ljubljana.

Kot so med drugim zapisali v izjavi za javnost, zapora prometa, ki jo je uvedlo vodstvo javnega zavoda, prispeva k poglabljanju družbenih razlik. S tem, ko so in bodo v prihodnje organizatorji onemogočili dostop do (vsaj bežnega) spremljanja prireditve v bližnjem parku Križank ali na okoliških javnih površinah, tiste, ki si vstopnic ne morejo privoščiti, še dodatno odrivajo na rob družbe.

Kot se sprašujejo v Združeni levici, gre tako pri tej potezi pravzaprav za boj proti zastonjkarstvu in ni mogoče varnosti in nadzorovanje hrupa, ki je za prireditve lahko moteč, zagotoviti na manj radikalen način?

Zapora Zoisove in Emonske ceste je pretirana "Sprašujemo se, ali poslušalcev, ki povzročajo pretiran hrup, in morebitnih izgrednikov ni mogoče nadzorovati z varnostniki oziroma redarji? Za potrebe prireditev se javne površine lahko zaprejo, vendar le v najmanjšem potrebnem obsegu. Menimo, da je omejitev prometa na Zoisovi in Emonski cesti, ki vključuje pešce, kolesarje in uporabnike zunanjih površin okoli Križank, pretirana," so tako še zapisali v Združeni levici.

Ob tem so postregli še s primerom, kako si je bilo mogoče v juniju ogledati "vrsto brezplačnih kulturnih dogodkov, med njimi tudi vrhunske kulturne dogodke različnih zvrsti, pogosto prav v organizaciji javnega zavoda Festival Ljubljana. Prireditveni prostor je bil odprt za vse, pa to ni motilo nikogar. Za varnost je skrbela najeta varnostna služba".

Zakaj bi bil torej hrup problem v primeru Križank, se sprašujejo. Težave z hrupom, naj tako tudi tam raje kot z že vnaprej onemogočenim dostopom do okoliških javnih prostorov, rešujejo s prijaznim opozarjanjem, še pravijo v stranki.

Vsi organizatorji niso za zaporo cest v času dogajanja v Križankah Vsi organizatorji prireditev v Križankah se ne poslužujejo tako drastičnih metod omejevanja javnega prostora. Nasprotno, spremljanje programa za zidovi Križank razumejo celo kot razširitev dogajanja v širši urbani prostor, kar je tako ali tako ena od prednosti in značilnosti odrov na prostem.

In kot so še zapisali pri Združeni levici, da če je zunanji hrup lahko problematičen predvsem pri bolj klasičnih zvrsteh, pa velja tudi, da "koncerti klasične glasbe gotovo niso tolikšen magnet za razgrajače, da bi bili potrebni tako disproporcionalni ukrepi, kot je omejevanje mimohoda in zadrževanja".

Od javnega zavoda pa bi prej "pričakovali, da po svojih močeh pripomore k dvigu poslušalske kulture, namesto da takoj poseže po najbolj skrajnem ukrepu".