V NUK razstava o Lojzetu Kovačiču

Postavitev v razstavni dvorani, ki na desetih panojih predstavi najpomembnejše mejnike v Kovačičevem življenju, v šestih vitrinah pa njegovo literarno delo, je opoldne odprl pisateljev sin, glasbenik Jani Kovačič.

Jani Kovačič o očetu: Jezen na ves svet

Kot je dejal Jani Kovačič, je razstava v NUK doslej največja razstava, posvečena njegovemu očetu. Na kratko je povzel očetovo življenjsko zgodbo in očeta označil kot "zelo discipliniranega in delovnega pisatelja", kot človeka, "predanega pisanju", zaradi česar so bili, kot je v šali dejal, vsi okoli njega "žrtve njegovega pisanja".

Zadnje mesece pred smrtjo je bil njegov oče "jezen na ves svet", saj je imel verjetno še veliko načrtov, je še dejal Jani Kovačič in dodal, da se bodo nekateri uresničili še po očetovi smrti.

Posthumno izšla nova knjiga Lojzeta Kovačiča

Tako bo po besedah avtorja razstave Mihaela Glavana v petek, 7. novembra, posthumno izšla nova knjiga Lojzeta Kovačiča, iz pisateljeve rokopisne zapuščine, ki je že skorajda v celoti zbrana v NUK, pa se bo po Glavanovih besedah zagotovo nabralo gradiva še za eno ali dve knjigi.

Glavan: Morda največji slovenski prozaist Glavan je Lojzeta Kovačiča označil kot "morda največjega slovenskega prozaista", ki je pisal o "pravi resničnosti, ki jo vsak zagleda v sebi, jo lahko živi in zapiše", literaturo Lojzeta Kovačiča pa je Glavan označil za "tako močno, da bo preživela vse čase".

Kovačičev opus je bil zelo obsežen

Ker je Kovačičev opus izjemno obsežen, so po Glavanovih besedah na razstavi predstavljene le prve izdaje. V prvi vitrini so razstavljeni pisateljevi osebni dokumenti in nekaj rokopisov, sledijo njegove monografske publikacije, otroške knjige, prevodi v tuje jezike in objave v periodiki, ena vitrina pa je posvečena Kovačiču kot prevajalcu. Razstava je po Glavanovih besedah sicer skromna, a je vendarle "začetni decenten hommage velikemu avtorju".

V dvorani so na dveh panojih razstavljena še priznanja, ki jih je za svoje ustvarjanje prejel Kovačič, razstavo pa dopolnjuje še šest vitrin na hodniku pred dvorano, v kateri so razstavljene periodične publikacije, namenjene študentom, ki dnevno hodijo mimo.

Kovačičevo življenje

Lojze Kovačič se je rodil leta 1928 v švicarskem Baslu v družini slovenskega izseljenca. Pred drugo svetovno vojno se je družina preselila v Slovenijo. Najprej so živeli v očetovi rojstni vasi Cegelnica na Dolenjskem, pozneje so se preselili v Ljubljano, kjer je Kovačič končal višjo pedagoško šolo. Delal je kot dramaturg v Lutkovnem gledališču Ljubljana in kot mentor za lutkarstvo in književnost v Pionirskem domu v Ljubljani. Maja 2004 je po dolgotrajni bolezni umrl v Ljubljani.

Prejel je tudi vrsto pomembnih priznanj

Med Kovačičevimi pomembnejšimi deli so romani Deček in smrt, Resničnost, Pet fragmentov in Prišleki (I.-III.), cikel črtic Ljubljanske razglednice, zbirki novel Ključi mesta in Sporočila v spanju, ustvaril pa je tudi vrsto del za mlade. Za svoje delo je prejel vrsto pomembnih nagrad, leta 1973 Prešernovo nagrado.