Torek, 5. 2. 2013, 13.58
5 let, 1 mesec
V La Scali zaprli vrata preostremu kritiku
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4
Spor se je začel, ko je delo britanskega zvezdnika, dirigenta Daniela Hardinga, ostro kritiziral Paolo Isotta, eden najstrožjih opernih kritikov v Italiji, ki svoje recenzije objavlja v reviji Corriera della Sera. Ta je njegovo dirigiranje Verdijevega Falstaffa opisal kot težko in zelo natančno, ob Wagnerjevi operi Tristan in Izolda pa je zapisal, da je bilo Hardingovo dirigiranje tako mehko, da je dobil občutek, da Harding podpira neosnovano teorijo, da je bil Wagner homoseksualec. Druga ocena je bila očitno preveč za direktorja La Scale Stephana Lissnerja, ki je Isotti napovedal vojno, saj ga je označil za perosono non grato v tem milanskem gledališču. "Isotta se je očitno odločil, da se bo osebno lotil našega dirigenta, pri čemer je svoje recenzije uporabljal kot sredstvo moči proti nečemu ali nekomu," je povedal Lissner. Harding se je ansamblu La Scale pridružil, da bi nadaljeval svojo uspešno kariero. Pri 17 letih je bil na primer že asistent znamenitega dirigenta Simona Rattla, leta 1996 pa je postal najmlajša oseba, ki je kadarkoli dirigirala na prireditvi Proms, čeprav prej ni obiskal niti ene učne ure dirigiranja.
Isotto so pri La Scali za kazen črtali s seznama kritikov, kar pomeni, da bo za ogled predstav po novem moral plačati vstopnico in se pridružiti preostalim navadnim smrtnikom v gledališču. Pri La Scali so povedali, da Hardinga orkester izjemno spoštuje, svojega zaposlenega pa so pohvalili tudi pri reviji Corriera della Sera, kjer je urednik Ferrucio de Bortili sicer priznal, da si je Isotta dal duška, da pa gre za izjemnega, inteligentnega in nepredvidljivega pisca. Direktor La Scale naj bi urednika v preteklosti že večkrat pozval, naj odpusti Isotto (to sicer pri La Scali zanikajo), a naj bi ta seveda takšne zahteve zavrnil.
Številni predvidevajo, da je Isottova nastrojenost proti trenutnemu vodstvu La Scale in njenemu dirigentu posledica njegovega prijateljevanja z Riccardom Mutijem, ki je kot glasbeni direktor La Scale odstopil leta 2005. Isotta naj bi vse od Mutijevega odhoda ostro napadal delo te ugledne institucije.
