Umrl je Ivan Minatti

Ivan Minatti je svojo pesniško pot začel z zbirko S poti iz leta 1947, s katero je upesnjeval čas NOB, najbolj znan je bil po pesmi in zbirki Nekoga moraš imeti rad iz leta 1963.

Minatti se je rodil 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah, pri desetih pa se je preselil v Ljubljano, kjer je tudi maturiral. Med drugo svetovno vojno se je pridružil partizanom. Po vojni je diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od 1947 je bil urednik Mladinske knjige, kjer je urednikoval do upokojitve leta 1984. Od 1987 je bil izredni, od 1991 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

S pesmijo razkrival stiske sodobnega človeka Kot predstavnik intimistične, rahločutne, nežne poezije je s pesmijo razkrival stiske sodobnega človeka, njegovo resignacijo in melanholijo. Je eden ajpomembnejših in najznačilnejših pesnikov prvega povojnega rodu in tipični predstavnik povojnega intimizma. Teme njegovih pesmi so bile ljubezen, narava, družba in poezija.

Med njegove najbolj znamenite pesniške zbirke sodijo Pa bo pomlad prišla (1955), Bolečina nedoživetega (1964, 1994), Ko bom tih in dober (1973), Pesmi (1980) in Prisluškujem tišini v sebi (1984).

Pesmi je pisal že v gimnaziji in jih objavljal v prijateljskem almanahu Utrinki, med vojno pa v partizanskih glasilih. Pozneje je sodeloval pri Slovenskem zborniku, Novem svetu, Mladinski reviji, Slovenskem poročevalcu, Novih obzorjih, Sodobnosti, Pionirskem listu in Cicibanu.

V prvi zbirki S poti je Minatti povezal kolektivno izkušnjo partizanskega boja z izrazito intimistično liriko, polno groze nad krutim časom, ki je značilna tudi za poznejše zbirke.

V naslednji pesniški zbirki Pa bo pomlad prišla prevladuje erotična lirika z impresionističnimi podobami narave. Zanjo sta značilna notranji mir in resignacija. Dokončen obračun z iluzijami in prestop v poudarjeno resignacijo pa predstavlja prelomna zbirka Nekoga moraš imeti rad. Nadaljnje zbirke so večinoma izbori iz že objavljenih zbirk in ponatisi z dodanimi nekaterimi novimi pesmimi in cikli.

"Pesnik z eno samo struno" Mnoge njegove pesmi so prevedene v tuje jezike, številne pa so tudi uglasbene. Veliko je tudi sam prevajal iz češčine, turščine, albanščine, ruščine in francoščine. Minatti je med drugim prejel Prešernovo in Sovretovo nagrado.

"Minatti je pesnik z eno samo struno, ki pa jo obvlada s takšno veščino, da je iz nje napravil izviren, zanimiv in značilen lirski svet," je o njegovi poetiki zapisal literarni zgodovinar Jože Pogačnik.